Na moji strani boste našli humorno-strašljive zgodbe, življenjsko-mladostne štorije in razmišljanja, ki na trenutke mejijo na samopomoč (ki jo brez dvoma potrebujem :)), nekaj heca,
mnenja o knjigah, poglede na filme, oddaje o podnaslavljanju (za vse, ki želite podnasloviti »švedske akcionerje«),
jezikovne nasvete (legendarne pro-tipe, ki jih bere že 37 ljudi!)
in veliko, veliko, veliko (ter veliko) drugega. Najdete me tudi na FB ali na Twitterju pod @SikkPuppi.
Če boste z mano, vam ne bo dolgčas (ali pa tudi – konec koncev malo dolgočasja ne škodi). Zato:
—Še nekaj o meni:
»Damjan Zorc je mojster obujanja spominov. Predvsem na zgodnje otroštvo, ko mu alkohol še ni skuril kratkotrajnega spomina. Zato se tistih trenutkov oklepa še siloviteje in jih popisuje z lirično eleganco, proti kateri se Proustove magdalenice zazdijo kot razvlečen čigumi, ki ste ga našli pod klopjo pri biologiji.
Deli pa tudi nasvete. Slovnične. Prevajalske. Zabeljene s ščepom okusnega cinizma. Želi si, da bi si jih bil sposoben zapomniti tudi sam, ne pa da mora za vsako objavo jezikovnega Protipa prebrskati celoten Slovenski pravopis s slovarskim delom vred.
In pazite, ko ga boste naslavljali. Damjan v imenu nima črke i. Čeprav bi mu ime Damjani prav tako pristajalo. Tako kot mu priimek. Zorc. Oziroma ljubkovalno Rani tič.«
-Boštjan Gorenc – Pižama
»Navdušenec nad nekoliko mračnjaško glasbo osemdesetih prejšnjega stoletja, nekakšna duša dvojčica Iana Curtisa, ki dasiravno prikima in s peto takt odčita, tudi ob mirnejših komadih skupine Linkin Parkov.«
-Žiga X Gombač
»Damjan Zorc, prevajalska legenda in spletna osebnost zgornje Šiške v letu 2013, ni muha enodnevnica, ampak je človek. Človek z velikim Č in K, ki se v svojem zasledovanju idealističnih konceptov postmaterialističnega jaza ne boji do kolen ugrezniti v preprosto sociolingvistično teorijo kvazimetafizike in dognati posebnosti generacije Y.
Od leta 1998 je ponosen nosilec zlate bralne značke, ponaša pa se tudi z več albumi životinjskega carstva, kjer mu manjkajo samo sličice 34, 456 in 653. Nad iskanjem ni obupal, temveč se vsako leto na kresno nedeljo poda na romanje po okoliških vaseh, kjer mu vaščani prijazno donirajo odvečne sličice.
V prostem času rad kipari in diha, predaja pa se tudi mesenim užitkom. Salame, klobase in siri so pri njemu vedno na mizi, je pa res, da ima v skrinji tudi sladoled in bučno juho. Povprašajte ga še po izboru merkatorjevih vin in praznih steklenic za sredstvo proti moljem.«
-Domen Savič
Če so vas te globoke in silne hvalnice prepričale, je tu še ena možnost, da se prijavite:
slika © Urška Kozak