Knjige 2018

 

Novo leto je poleg sladostrastnih zaobljub, ki jih ne bomo izpolnili, krasno tudi zato, ker je polno pričakovanj in knjižne izdaje, ki nas bodo čakale v knjigarnah in knjižnicah, predstavljajo svojevrsten užitek.

Če bi na hitro strnil bralno leto 2017, bi rekel, da je bilo uspešno. Z velikim veseljem poslušam, da so knjige, ki so se me tako ali drugače dotaknile, povečini izposojene. Res bi bilo treba še marsikaj storiti, da bi se povečal tudi nakup knjig, ampak to je zgodba na dolge proge. Vsak od nas, ki se ukvarja s knjigami, nekaj malega pripomore k temu in zato vstopam v bralno krajino letošnjega leta z veliko mero navdušenja. Tudi zato, ker nas letos čaka kar precej zanimivih izdaj.

Zahvalil bi se založbam, ki so bile pripravljene narediti seznam izdaj in nekaj tega sem po lastni presoji uvrstil v izbor, ki je na voljo na tej strani. Predvsem gre za knjige, ki se jih veselim in o katerih bom tako ali drugače pisal. Gotovo se bo našla še kakšna, ki mi bo prekrižala pot.

Letošnje leto je Cankarjevo leto. Ob stoti obletnici njegove smrti bomo dobili veliko njegovih knjig in knjig o njem, ogledali si bomo lahko njegove drame in zamudniki bodo lahko brali tudi stripe, ki temeljijo na njegovih delih.

Veseli me, da je veliko slovenskih knjig. Vsako leto več. In to dobrih. Ljubitelji kriminalk se bodo razveselili nadaljevanja uspešnice Jezero, Boštjan Gorenc bo predstavil nove slolvenske klasike, Jedrt Lapuh Maležič bo izdala romaneskni prvenec, brali bomo lahko z modro ptico nagrajeni roman Mojce Širok, navdušuje tudi druga knjiga Saša Dolenca Od genov do zvezd.

Tudi na področju prevodne literature bo živahno. Ne bom našteval vsega, ker je res veliko odličnih knjig, me je pa izjemno razveselila novica, da bodo leto izdali Pandemijo ruske pisateljice Jane Vagner, postapokaliptični triler, ki ga čakam že kakšni dve leti. Potem so tu še roman Maylis de Kerangal, tretja knjiga Neapeljskega cikla Elene Ferrante, Avgust Johna Williamsa, ki nam je dal izjemnega Stonerja, pa Herbertov Dune.

Tako, leto 2018 je tu. Vsem želim odlično bralno leto!

 

BELETRINA

David Grossman: Konj stopi v bar (nagrada Man Booker)

»David Grossman v svojem romanu tako ustvari otožno podobo sodobnega sveta, v kateri ljudje hodijo naokrog s svojimi neizpovedanimi zgodbami, in dlje kot nosijo te zgodbe v sebi, bolj osamljene se počutijo, bolj oddaljene od soljudi. Vse šale tega sveta nas namreč ne morejo zbližati tako, kot nas zbliža ena sama iskrena izpoved … « – Goran Vojnović

Janko Kos: Misliti Ivana Cankarja (eseji)

Ivan Cankar: Podobe iz sanj (njegova zadnja zbirka kratke proze)

Tadej Golob: Kot bi Luna padla na Zemljo (biografija Milene Zupančič)

Taiye Selasi: Gana naj gre

Maylis de Kerangal: Rojstvo mosta (v slovenščini lahko beremo že izjemno knjigo Pokrpajmo žive, o kateri sem pisal tukaj)

Serhij Žadan: Vorošilovgrad

Slavenka Drakulić: Mileva Einstein: Teorija žalosti

Katja Perat: Mazohistka (zgodovinski roman)

Fjodor Mihajlovič Dostojevski: Zapiski iz mrtvega doma

Ferenc Molnar: Dečki Pavlove ulice (mladinski roman)

Lenart Zajc: Američanka (roman)

Robert Perišić: Območje brez signala

»Robert Perišić je luč, ki sveti z inteligenco in ironijo ter nam govori, da povojna Hrvaška ne le obstaja – ampak je pomembna.« − Jonathan Franzen

CANKARJEVA ZALOŽBA

Kazuo Ishiguro: Ostanki dneva

Boštjan Gorenc – Pižama: sLOLvenski klasiki 2

Peter Čeferin in Vasja Jager: Maščevanje (roman, ki temelji na resnični zgodbi, bo pretresel številne bralce; avtorski tandem je namreč poskrbel, da bomo dobili napeto in »žmohtno« branje)

Katja Perat: Naredite Ameriko spet obvladljivo (premislek o družbeno-političnih in kulturnih razmerah trumpovskih ZDA)

Elena Ferrante: O tistih, ki zbežijo, in tistih, ki ostanejo (tretja knjiga Neapeljskega cikla)

Javier Marias: Berta Isla (pretanjen psihološki roman, ki se ukvarja z najintimnejšimi človeškimi občutji in stiskami)

Sašo Dolenc: Od genov do zvezd 2

Joanna Bator: Temno, skoraj noč (avtorica se v žanrih srhljivke in kriminalke spopada z etično podobo sodobne Poljske)

Javier Marias: Benetke, interier

MODERNI KLASIKI:

Christoph Ransmayr: Cox ali tek časa

Lucia Berlin: Priročnik za ženske

Jan Johanides: Intima

Immanuel Mifsud: Jutta Heim

Josef Škvorecky: Strahopetci

L. Doctorow: Življenja pesnikov

 

GOGA

Tadej Golob: Klošar (Taras Birsa bo spet z nami; nadaljevanje uspešnice Jezero: več o tem tukaj)

Marko Sosič: Kruh in prah (roman)

Esad Babačić: Odrezani od neba (poezija)

Srečko Kosovel: Vsem naj bom neznan (izdaja v dveh knjigah, ki jo bo uredil in s komentarji ter spremno študijo opremil Miklavž Komelj)

Nikolaj Gogolj: Mrtve duše

Aleksandar Hemon: Vprašanje Bruna (v slovenščini lahko beremo tudi izjemno zbirko Knjiga mojih življenj, o kateri sem pisal tukaj)

 

LITERA

Samo Rugelj: Istanbul (roman)

Jedrt Lapuh Maležič: Vse, kar je človeškega (romaneskni prvenec, bildungsroman)

Jurij Hudolin: Ljubljanske ulice (roman)

Borut Golob: Pes je mrtev (roman)

Marguerite Duras: Prevzetost Lol Stein (roman)

LUD LITERATURA

Andrej Blatnik: Ugrizi (kratka kratka proza)

Jernej Županič: Mamuti (romaneskni prvenec)

Rafael Argullol: Prekleta popolnost (Spisi o žrtvovanju in slavljenju lepote) – Labirinti

Assia Djebar: Alžirske ženske v svojih sobanah (novele) – Stopinje

Jure Jakob: Lakota (poezija) – Prišleki

Shirley Jackson: Loterija in druge zgodbe – Stopinje

Faruk Šehič: Pod pritiskom – Stopinje

 

MIŠ

Ivan Cankar: Skodelica kave (ilustriral Peter Škerl)

Thomas Hardy: Jude the Obscure (iz prvega prevoda iz leta 1955 ima naslov Temno srce)

Jure Jakob, Anja Jerčič Jakob: O drevesih (tretja pesniška slikanica dveh uveljavljenih in priznanih ustvarjalcev; zbirka iskrivih pesmi o drevesih in njihovih prebivalcih ter obiskovalcih)

Janja Vidmar: Elvis Škorc: od 0 do 10 (mladinski roman)

Cvetka Sokolov: Vsak s svojega planeta (mladinski roman)

 

MLADINSKA KNJIGA

Jani Virk: Brez imena (roman o občutljivih letih dozorevanja)

Mojca Širok: Pogodba (zmagovalni roman modre ptice 2018)

Gabriel García Márquez: Dvanajst potohodnih zgodb (zbirka kratkih zgodb)

Amos Oz: Juda

John Williams: Avgust (avtor izjemnega romana Stoner, o katerem sem pisal tukaj)

Patrick Modiano: Pasja pomlad (roman)

Karl Ove Knausgård: Moj boj 3

Ken Follett: Trilogija Kingsbridge (druga knjiga – Svet brez konca)

Fredrik Backman: Mi smo medvedi! (avtor uspešnic Mož z imenom Ove, Babica vas pozdravlja in se opravičuje ter Tu je bila Britt-Marie)

Åsa Avdic: Otok (preplet distopije in klasične kriminalke)

Malin Persson Giolito: Živi pesek (najboljši skandinavski kriminalni roman 2017)

Jana Vagner: Pandemija (postapokaliptični psihološki triler, ki ga primerjajo tako z McCarthyjevo Cesto kot z grozljivkami Stephena Kinga)

Milan Petek – Levokov: Lov za templjarskim zakladom (nominiran za nagrado modra ptica 2016)

Nicola Yoon: Vse, vse (z zgodbo o vznemirljivi skrivnosti življenja in srčni bolečini je ameriška avtorica Nicola Yoon v hipu postala ena najbolj priljubljenih pisateljic na svetu; roman je preveden v 41 jezikov, po njem pa je nastal tudi film)

Janja Vidmar: Črna vrana (nadaljevanje odmevne zbirke zgodb Otroci sveta)

John Green: Neskončen stolp želv

J. J. R. Tolkien: Silmarillion (eno temeljnih Tolkienovih del znova v slovenščini)

 

MODRIJAN

Connie Palmen: Ti si rekel (pripoved Teda Hughesa o življenju in zakonu s Sylvio Plath)

Bandi: Obtožba (kratke zgodbe, ki prikazujejo krutost severnokorejskega režima)

Amanda Mihalopulu: Zakaj sem ubila najboljšo prijateljico (zbirka Bralec)

Sarah Bakewell: V kavarni eksistencialistov (skupinski portret Jeana-Paula Sartra, Simone de Beauvoir, Mauricea Merleau-Pontyja, Alberta Camusa, Karla Jaspersa, Martina Heideggerja ter nekaterih drugih evropskih pisateljev in filozofov, ki so v 20. stoletju poosebljali filozofiji eksistencializma in fenomenologije)

Siegfried Lenz: Prebežnik (roman o blodni veri v izpolnjevanje dolžnosti, ki so ga zahodnonemški cenzorji vrgli v ‘bunker’; več si lahko preberete tukaj)

 

OCEAN

R. J. Palacio: Charlottina zgodba (po Čudo in Julianovi zgodbi, dveh velikih uspešnicah, prihaja tretja knjiga, ki skozi Charlottine oči osvetljuje Avgustov svet)

Matt de la Peña: Love (slikanica za vse generacije; govori o raznih oblikah ljubezni od dojenčka do odraslosti – z izjemnimi ilustracijami)

Katherine Applegate: Wishtree (knjiga za mladostnike)

 

SANJE

Marko Tomaš: Zbogom, fašisti!

Maylis de Kerangal: Na tej točki noči

Kurt Vonnegut: Zbrane zgodbe, prva knjiga

Frank Herbert: Dune

Ransom Riggs: Hollow City (nadaljevanje Otoka nenavadnih otrok)

Orhan Pamuk: Ta čudni občutek v glavi

Neža Maurer: Nekaj zelo zelo lepega (zbrane pesmi za otroke)

Saul Bellow: Planet gospoda Sammlerja

George Orwell: Svoboda ali suženjstvo

 

UMco

Henry Marsh: Ne škoduj! (neposreden vpogled v delo in izzive nevrokirurga v moderni bolnišnici; pretanjen nevrokirurgov premislek o vrednosti in pomenu človeškega življenja)

Branko Gradišnik: Iskanje izgubljenega zdravja (za vse, ki bi se radi ognili belih halj, belih receptov, belih laži, bele žene in črnih misli; knjigi je napisala navdušeno spremno besedo dr. Sonja Ukmar, avtorjeva osebna zdravnica)

Edwin A. Abbott: Dežela Ravnina (pripovedka o več dimenzijah z avtorjevimi ilustracijami; Isaac Asimov, sloviti avtor znanstveno-fantastične proze, je bralcem Dežele ravnine položil na srce: »Ne poznam boljšega uvoda, ki bi nazorneje pojasnil dojemanje večdimenzionalnih prostorov.«)

Samo Rugelj: Na Triglav (hvalnica hoji in potepanja na vrh Slovenije)

 

VIGEVAGEKNJIGE

Liv Stromquist: Prepovedani sad (založba, ki nam je lani med drugim dala izjemni risoroman Brodeckovo poročilo)

 

Založba ZRC (ZRC Sazu)

Saša Poljak Istenič/Petra Testen: Minka Skoberne (o slovenski Helen Keller, prvi slepi učiteljici)

Marjetka Golež Kaučič: Slovenska ljudska balada

Joško Indig: Otroci iz vile Emme (o tem, kako je Osiječan med letoma 1940 in 1943 skrival dvajseterico judovskih otrok najprej na lovskem dvorcu Lesno Brdo pri LJ, potem pa še v mestu Nonantola v pokrajini Modeni, od koder se jim je uspelo rešiti v Švico in od tam v Izrael, kjer je napisal dnevniku podobno pričevanje)

Mateja Ratej (ur.): Mariborske osebnosti (o ljudeh, ki so zaznamovali Maribor, mdr. o nedavno umrli Herti Haas, nekdanji Titovi soprogi in članici ugledne mariborske nemško govoreče družine, pa o mezzosopranistki Mari Čepič; o Kličku, legendarnem lastniku restavracije Pri treh ribnikih; o Marijanu Krambergerju, slovenskem literarnem zgodovinarju in esejistu: o ruskem emigrantu Kapralovu, ki je bil zdravnik in očitno tako markantna osebnost, da je v večnost vstopil že v Jančarjevi noveli Smrt pri Mariji Snežni.)

Mojca Žagar Karer, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Marjeta Humar (ur.): Pravni terminološki slovar (terminologija sodobne slovenske pravne znanosti, pravne prakse in pravne norme (zlasti zakonodaje) po letu 1991. Gre za prvi strokovni priročnik, pri katerega pripravi so bili udeleženi tako pravni strokovnjaki, zastopani z izvedenci iz vrst pravne teorije in prakse, kot tudi terminografi z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.)

 

 

E-poštni naslov:

Leave this field empty if you're human: