Knjige – 2015

Letošnje leto je bilo iz bralnega vidika precej bogato in kakovostno, saj sem zaradi predčasno izgubljenega zanimanja – ker je bila zgodba pusta, razvlečena, neživljenjska, samopašna, zlizana ali pa preprosto nisem bil v pravem razpoloženju, da bi se me dotaknila – odložil samo kakšne tri, štiri knjige. Nekoč je bilo to, da bi bolj ali manj domišljijski svet pisatelja oziroma pisateljice zapustil pred zadnjo piko, zame popolnoma nesprejemljivo. Danes to naredim brez težav. Preveč je dobrih knjig, premalo časa. Leto 2016 bo še pestrejše. Moj bralni seznam za naslednje leto je že skoraj zapolnjen.

Za izjemne bralske priložnosti se moram predvsem zahvaliti slovenskim založbam, ki so letos poskrbele, da sem bil deležen res pestrega nabora knjig. Mladinska knjiga (in s tem tudi Cankarjeva založba) praznuje 70 let in je med drugim poskrbela za serijo sedmih jubilejnih izdaj – Muco copatarico, Butalce, Piko Nogavičko, Medvede in medvedke, Zlobčevo Ljubezen, Martina Krpana in Pesmi štirih. Založba Sanje je prestopila prag polnoletnosti in je v 18-ih letih obstoja izdala več kot 300 izjemno zanimivih knjig. Založba UMCo, ki se najbolj domače počuti v neleposlovnih vodah, je letos med drugim izdala izjemno Zgodbo človeškega telesa in Groszovo Iskanje izgubljenega človeka.

Ker se bližajo prazniki, želim nekaj tega deliti tudi z vami. Spodaj so vse knjige, o katerih sem letos pisal, in eno od njih bom podaril nekomu od vas. Odprite to povezavo, všečkajte objavo in jo delite na svojem zidu ter napišite, katero od spodnjih knjig bi imeli.

Srečneža izžrebam v petek, 25. decembra.

Lovke – Jelka Ovaska

Omenjeni roman ne bo postal klasika, verjamem pa, da bo popestril marsikateri večer pod odejo in z vročo čokolado pri roki. Ali pa prenekateri sončni dan ob poletni obali.

Minimalizem, živeti s smislom – Joshua Fields Millburn, Ryan Nicodemus

Ena redkih materialnih stvari, ki s kopičenjem ne izgubi vrednosti in od katere lahko – če se ji posvetiš – odneseš veliko več, kot vanjo vložiš, je knjiga. Tudi ta.

Popolna akustika – Daria Bignardi

V obdobju, ko nas preplavljajo glasni šumi, ki motijo našo komunikacijo, ovirajo medosebne stike in nas skušnjavsko odvračajo drug od drugega, je izjemno pomembno, da svoja notranja glasbila uglasimo z ljudmi, ki iščejo vez z nami in si želijo samo tega, da bi videli njihove skrbi, veselje, bolečino, strahove in dvome. Samo tako – z uigranim orkestrom – lahko dosežemo popolno akustiko.

Tirza – Arnon Grunberg

To ni zgodba nobenega od nas. In to je zgodba vseh nas. Zgodba, katere besede ostajajo z nami. In hranijo zveri v nas.

Gulag – zgodovina sovjetskih taborišč – Anne Applebaum

Te knjige nisem napisala zato, »da se to ne bi več ponovilo«, kakor pravi običajni kliše. To knjigo sem napisala zato, ker se bo skoraj zagotovo spet zgodilo. — Anne Applebaum

Mr Gwyn – Alessandro Baricco

Predstavljajte si, da se sprehajate po precej praznih svetovih, v katerih ste sami. Ta hladen svet pa preplavlja topla svetloba. Nekaj vas muči, iščete stik s človekom, pa ga ne najdete. Želite oditi, vendar se ne premaknete, ker vam prijajo topli žarki. Izjemno berljiva postmodernistična skrivnostna zgodba, ki se bere, kot da bi jo sanjali. Česa takega še niste brali.

Lica kot češnje – Nataša Konc Lorenzutti

O smrti in življenju je treba govoriti. In brati. Smrt ni tabu. Smrt je z nami. Neločljivo povezana. Vedno je bila in vedno bo. Smrt je življenje. In je ljubezen. Ne branimo se je. In ne branimo se branja.

Če ostanem – Gayle Forman

Smrt ni nekaj tako tragičnega, da se ustavi svet. Smrt je nekaj, kar nas bogati. Čeprav z žalostjo v srcu. Okolje, ki nas obdaja, ni enoznačno in ko se tega zavedamo, lahko nekaj pridodamo.

Divja – Cheryl Strayed

Knjiga za vse pustolovce, ljubitelje narave in vse tiste, ki si včasih tako močno želimo oddahniti od dirke, ki ji rečemo življenje. Poletno branje, ki je prijetno tudi pozimi. Knjiga, ki pomaga, da se zganeš. Rešitev, takšna ali drugačna, ne bo prišla sama od sebe, če si jo bomo samo želeli.

Leon in Louise – Alex Capus

Ko boste razmišljali, kaj spraviti v torbo, ne oklevajte. Tu sta Léon in Louise. Vzemite ju s sabo na svojo pot. In onadva vam bosta pokazala svojo. Ta pot je dolga, vendar mine izjemno hitro. Morda celo na mah.

Koprnjenje – Natsume Soseki

Preprosto napisan roman je vse prej kot preprost. Je dragulj, ki se sveti že zelo dolgo. Prebija časovne in zemljepisne ovire, saj kljub besedam, skovanim v nekem drugem, oddaljenem času, govori univerzalni jezik, ki se hrani pod košato krošnjo drevesa življenja. Napaja se iz potoka srca. Srca, ki se zliva v koprnenje.

Srce parajoče delo neizmerne globine – Dave Eggers

Hipsterski roman iz predhipsterskih časov, s katerim se lahko pod roko odpraviš v priljubljeni lokal in se z njim pohvališ.

Sviloprejka – Robert Galbraith

Klasični kriminalni roman, tako imenovana whodunnit detektivka, pri kateri ne boste opazili, da vas je opeklo sonce, da ste zamudili poročila ob sedmih ali da vam vztrajni komar na vratu pije kri. Ugotovili pa boste dvoje: da je nekaj ur minilo kot nekaj minut in da je Rowling znova napisala uspešnico.

Ne premikaj se – Margaret Mazzantini

Gre za tipični sodobni italijanski roman v slogu Popolne akustike in tudi Samotnosti praštevil, ki s provokativnim nasmeškom in mrzličnimi kremplji razodeva tiste skrite kotičke, ki jih običajno prekrivamo z debelimi sloji všečnih potez in pričakovanih dejanj. Aktualna zgodba, ki ni niti malo banalna, nam na izjemno boleč način sporoča, da so poti do srca vedno zavite, nevarne in mukotrpne.

Švindler, špijonka in človek z bombo – Alex Capus

Njegove zgodbe so ljubezen, tudi če ne gre za ljubezenska srečanja. Ljubezen do bližnjega, do naključnega tujca, do brezmejne in čiste znanosti, glasbe, samostojnega življenja, umetnosti. Zlasti umetnosti. Duh časa, ki je ujet v grajske sobane Capusove domišljije, je duh, za katerega ogled se splača plačati vstopnino.

Večerja – Herman Koch

Knjiga, ki je briljantna v svoji trpkosti, roman, ki bi ga preprosto moral prebrati vsak, ki ga muči vprašanje družinske sreče. Sreče, ki vsak sleherni trenutek, ko je zavita v lahko vnetljivo vato, izgine v dimu lažnih pričakovanj in nespremenjenega, zatečenega stanja, ki ga vzdržuješ v upanju, da se ti ne bo treba ukvarjati s težavami. In jih preprosto pometeš pod preprogo. Kot moderno odgovorni starš. Toda prav v takih pogojih te težave zasujejo kot nenadni plaz.

V imenu otroka – Ian McEwan

Knjiga je kratka in neposredna. Brez odvečnega moraliziranja in bralca zgrabi že na začetnih straneh. Kot vse odlične pripovedi. Je zgodba, ki bi bila brez težav lahko zgodba vsakega od nas. Zlasti tistih, ki se tako samozadostno in vase zaverovano valjajo po večletnih odnosih.

Kaj pa vidva čakata?! – Suzana Zagorc

Izpovedne zgodbe, kot je ta, nam v podivjanem svetu, v katerem je ena največjih vrlin hitrost, razkrijejo, da je treba življenje spoštovati v vseh svojih oblikah in da se čisto vsega ne da načrtovati.

Hiše in drugi prosti spisi – Jure Jakob

Prebereš jo lahko hipoma ali počasi, kot zadnji masleni piškot v škatli, ko se prepustiš trenutkom, ki so tukaj in zdaj, hkrati pa te obdaja domačni plašč preteklosti, za katerega veš, da bo sčasoma sicer zbledel, vendar ne bo nikoli šel iz mode.

Bogovi brez ljudi – Hari Kunzru

Knjiga za intuicijo ter občutke, ki vzklijejo na tleh sodobnega sveta. Mojstrsko delo.

Dekle na vlaku – Paula Hawkins

Vsi ljubitelji žanra bodo prišli na svoj račun, saj zgodba vleče in se bere hitro.

Dnevi zavrženosti – Elena Ferrante

Mala zgodba, usodno ujeta v velikem delu.

Krvni bratje – Ernst Haffner

Haffner z neolepšanim slogom, ki avtentično poseže tudi v pogovorni jezik, odstira težke zavese preteklosti in nam omogoča realistični vpogled v obdobje, za katerega se zdi, da bo takšen ostal za vedno. Siv, neprizanesljiv, omejen. Pa vendar v jedru te navidezne brezizhodnosti klije seme upanja, ki današnjemu bralcu sporoča, da je vedno pot. Če se le potrudimo drug za drugega.

Stoner – John Williams

Čeprav je knjiga po številu strani relativno kratkega diha, pa se z zadnjo prebrano besedo ne moreš otresti veličastnega občutka, da si v enem samem zanosu prehodil dolgo pot človeka, ki se je vse od mladih nog po svojih najboljših močeh poskušal spraviti z razočaranji, se trudil vzpostaviti ravnovesje z odločnimi kompromisi, pomiriti s svojo vestjo in predvsem odkriti, v katerem kotičku utripa njegovo srce.