Pro-Tip #12 – jezikovni nasveti

Danes se bomo posvetili naklonskima glagoloma morati in moči, ki povzročata nemalo težav.

Pa si ju pobliže poglejmo.

MORATI izraža nujnost uresničitve dejanja. Na primer: Moram pokositi travo.

MOČI izraža sposobnost osebe, da opravi dejanje. Na primer: Ne morem več kositi trave, ker sem utrujen.

V trdilni obliki lahko glagol moči zamenjamo z lahko: Lahko kolesarim (pri zanikanju zapišemo ne morem kolesariti, ne ne moram).

Glagol morati pri zanikanju zamenjamo z besedo treba: Ni mi treba pokositi trave.

Kje je pravzaprav težava?

V sedanjiku ima glagol morati obliko moram, glagol moči pa morem. In prav ti dve besedi pridno zamenjujemo.

Morem pospraviti omaro (pravilno: moram)

Zlasti v pogovornem jeziku pa imamo pogosto težave s preteklikom (oziroma prihodnjikom ali pogojnikom). Za morati napačno uporabljamo glagol moči:

Mogel sem pospraviti omaro

Mogel bom pospraviti omaro

Mogel bi pospraviti omaro

(v ljubljanskem narečju se izgovori mogu v pomenu morati).

Dodatek:

Prazniki. Zapomnimo si, da se prazniki pišejo z malo začetnico:

božič, velika noč, prvi maj, silvestrovo, novo leto, dan samostojnosti in enotnosti.

Izjema so prazniki, ki so izpeljani iz priimka, na primer Prešernov dan.

Zmedo v zadnjem času vnaša tudi valentinovo. Nekateri ga pišejo z veliko, drugi z malo. Toda kaj je prav? V skladu s pravilom, da se prazniki pišejo z malo, pišemo tudi valentinovo z malo, vendar pa je treba povedati še nekaj. Valentinovo lahko obravnavamo kot dan, ki ni pravi praznik, zato ga je mogoče zapisati tudi z veliko začetnico. Jaz se sicer bolj nagibam k razlagi, da smo ime dobesedno prevzeli iz angleščine in ga zato nepravilno pišemo z veliko.

Valentinovo zato pišimo z malo. Če ne zaradi drugega, pa zato, da mu ne pripisujemo prevelikega pomena. Saj veste, radi se imejmo vse dni v letu, ne samo takrat, ko je treba kupiti čokoladne srčke ali vrtnice po zasoljenih cenah 🙂