Pro-Tip #24 – jezikovni nasveti

Danes se bom obregnil ob besedo (i)zgledati, ki smo jo po nemškem zgledu vedno pogosteje uporabljamo na vseh ravneh jezika. Raba je zlasti živa v pogovornem jeziku, v katerem je že povsem udomačena.

Vendar pa je treba upoštevati, da je v nekaterih primerih ustrezneje uporabiti drugačno obliko oziroma besedo. Najpogosteje lahko glagol zamenjamo z videti je, kaže ali zdi se.

Primer:
Ko bomo prebelili steno, bo izgledala čisto drugače.

Spremenimo v:
Ko bomo prebelili steno, bo čisto drugačna. (ali pa bo videti čisto drugačna).

Podobno naredimo v tem primeru:
Zelo črno je. Izgleda, da bo nevihta.
Zelo črno je. Kaže, da bo nevihta. (Ali na primer Očitno bo nevihta.)

Podobno je pri samostalniku izgled.

Namesto da zapišemo, da so parku z ureditvijo vrnili naravni izgled, lahko zapišemo naravni videz.
Namesto da rečemo, da izgled ni vse, lahko rečemo, da videz ni vse.

V nekaterih primerih (zlasti v pogovornem jeziku) se raba zdi povsem naravna, spet v drugih deluje posiljeno.

Dodatek:

Druga stvar, ki me zadnje čase zelo moti, je uporaba množine, kjer bi bila povsem dovolj ednina.
Govorim o besedah vsebina in gradivo.

Zlasti pri vsebini lahko v internetu beremo, da takšna ali drugačna storitev nudi veliko različnih vsebin.

Vsebina in gradivo sta besedi, ki nam dovolj povesta že v ednini in je množina ustrezna samo v redkih primerih.

Tako storitev ponuja različno vsebino (ne različne vsebine), študenti dobijo veliko gradiva (ne veliko gradiv).

Upoštevajte, da obe besedi že zajemata vso raznolikost in količino, tako da je ednina dovolj.