Pro-Tip #26 – jezikovni nasveti
Ustavimo se pri glagolu, ki ga srečujemo na vsakem koraku in pogosto niti ne pomislimo, da bi bilo z njim kaj narobe.
Verjamem, da si vsi prizadevamo za lepšo slovenščino, zato bomo od zdaj naprej, ko bomo pomislili na glagol nuditi, tega zamenjali s primernejšo ustreznico – ponujati oziroma dajati.
Poglejmo nekaj primerov:
1) V križišču je prišlo do nesreče in poškodovancu so takoj nudili zdravniško pomoč.
Poskrbimo za vitko slovenščino in stavek zapišimo tako:
V križišču je prišlo do nesreče in poškodovancu so takoj dali zdravniško pomoč.
Če je iz sobesedila razvidno, za kakšno pomoč je šlo, bi lahko zapisali tudi tako:
V križišču je prišlo do nesreče in poškodovancu so takoj dali pomoč. /
V križišču je prišlo do nesreče in poškodovancu so takoj pomagali.
2) Januarja trgovine nudijo vse po znižanih cenah. (ponujajo/prodajajo/imajo)
3) Stanovanje, ki ga oddajajo, nudi veliko udobja. (je zelo udobno)
Dodatek:
Temu ni tako. Naj bo jasno.
Besedna zveza je kalk (dobesedni prevod) iz nemščine in v slovenščini ni ustrezna.
Vedite:
Kar se tiče te besedne zveze, lahko v večini primerov zaimek v dajalniku (temu) preprosto izpustimo.
Vsi vemo, da temu ni tako -> Vsi vemo, da ni tako.
Kaj pa je narobe z “nudenjem”, da naj bi se mu tako izogibali? Saj ne, da “nuditi” in “ponujati” pomenita čisto isto. Če se ne motim sta različni obliki - dovršnik in nedovršnik (če me spomin ne vara). Zakaj bi se izogibali besedam, ki se slišijo čisto v redu, in za katere niti SSKJ ne pravi, da bi bilo z njimi kaj narobe?
Ne vem, no. V sedajniku mogoče ni pretirane razlike med nuditi pa ponujati - nekaj nudim ali ponujam, saj vseeno; v preteliko pa se že malce zakomplicira. Ponujala sem ni ravno isto kot nudila sem … Hm, pa nuditi npr. spolne užitke je boljše, kot jih ponujati ali dajati 😉
Že samo zaradi tega “ker se sliši čisto v redu” 😉
Oprosti, ampak to ni nobeden odgovor. Lahko greš preko (tega, kar se Ti zdi smešno), pa mi ga …ponudiš?
Ma, oprosti, ampak tudi jaz ne maram odgovorov v stilu, da se nekaj “čisto v redu sliši”. Gre za to, da seveda ni absolutno *narobe*, ampak v knjižni slovenščini ni priporočljiva.
V kakšnem smislu “ponujala sem” ni isto kot “nudila sem”?
Če že gledamo SSKJ – čeprav je v nekaterih pogledih zelo zastarel –, bi lahko, kar se tiče knjižne slovenščine, odmislili vse tisto, kar ima oznako publ.
V vsakem primeru pa se da v večini primerov lepše povedati in sploh ne uporabimo ne ponujati ne nuditi.
Saj to ni bil edini argument ali (bolje rečeno) dvom. Popolnoma bi razumela Tvojo zajadljivost, če bi na tak način povzela celo Tvojo objavo. Pa nisem. Pravzaprav resnično ne razumem in me zanima, zakaj naj bi se v knjižni slovenščini izogibali glagolu “nuditi”.
Razlika, med ponujal(a) sem in nudil(a) sem, je zelo subtilna in mogoče celo intuitivna, vendar jezik niso samo pravila. Te pa tako ali tako bi bilo priporočljivo obvladati, je pa dobro imeti zraven še vsaj kanček intuicije in, seveda, domišlije. Da ne bom zašla predaleč. Če kdo reče, da je, recimo, poleti hodil po vasi in ponujal pomoč kmetom na njivi, pomeni, da je pač hodil in ponujal. Ni nujno torej, da je komurkoli dejansko pomagal oz dobil to možnost. Če bi pa ta ista oseba rekla, da je kmetom nudila pomoč, je kot da jo dejansko je; torej, da je pač pomagala. Poleg tega se mi zdi, da ima glagol “ponujati” precejšnjo povezano s samostalnikom “ponudba”, kar nenamerno in rahlo nakazuje na (vsaj) neko vzajemnost. “Nuditi” nekaj se mi zdi bolj *altruističen* glagol. Me resnično zanima Tvoj komentar.
P.S. Mislim, da se za pomišljajem ne piše vejice, saj naj bi jo ta nadomeščal.
Težava je, da se vedno bolj uporablja nuditi v pomenu ponujati storitve, to je bistvo. Za pomišljajem pa se piše tudi vejica.