Pro-Tip #27 – jezikovni nasveti
Občasno smo postavljeni pred dilemo, ko nismo povsem prepričani, katero obliko uporabiti. Ena od takih je tudi razlikovanje med eden in en.
Zadeva je precej preprosta, ko jo zapišemo. Poglejmo najprej razlago: Eden je samostalniška oblika števnika en.
En uporabljamo v vlogi pridevnika, torej ob samostalniku (en avto, en človek, en računalnik).
Eden pa ima vlogo samostalnika, torej stoji samostojno (štirje so dobili malico, eden pa ne).
Zmedo nam največkrat povzročajo taki stavki:
Njegov cilj je bil samo en/eden, in sicer zmagati na volitvah.
Zapomnimo si:
Če števnik en v moškem spolu stoji sam, ga uporabljamo v daljši obliki, torej eden (njegov cilj je bil samo eden), kadar pa se pojavlja ob samostalniku (ali samostalniški zvezi) kot prilastek, pa uporabljamo krajšo obliko, torej en (imel je samo en cilj).
Pa še to:
Ta števnik uporabljajmo samo takrat, kadar hočemo poudariti število, drugače stavek zapišimo lepše.
En človek je prišel v studio.
Nekdo je prišel v studio.
Dodatek:
Zakleto polvikanje. Poznamo vsi, ne? Tudi slišimo ga na vsakem koraku in čeprav je bil včasih samo domena pogovornega jezika, se vztrajno seli tudi drugam – zlasti v medije.
Tako polovično vikanje ni slovnično pravilno:
Gospa, kaj boste spila?
Gospod, ste že pokosil travo?
Boste vzela še svežo ribo v akciji?
Glede na splošno razširjenost polvikanja je velika verjetnost, da bo nekoč slovnično ustrezna oblika.