Pro-Tip #30 – jezikovni nasveti
V pogovoru in vsakdanji rabi jezika se nam pogosto zatakne pri besedah enak in isti, saj neredko izberemo eno za pomen druge (v večini primerov isti za pomen enak).
Zadeva je v teoriji dokaj preprosta:
Besedo isti uporabimo takrat, kadar govorimo o eni stvari.
Besedo enak pa uporabimo takrat, kadar govorimo o več stvareh (ki so podobne, enake).
Poglejmo nekaj primerov:
Sosed je imel enako frizuro kot jaz. (Ne iste, to bi bilo nemogoče).
Teta in stric živita v isti hiši. (Pomeni, da je v hiši več stanovanj, hišo si delijo).
Teta in stric živita v enaki hiši. (Hiša je podobna naši).
Ponovitev današnje oddaje bo jutri ob enakem/istem času. (V tem primeru je raba slovnično pravilna v obeh primerih, čeprav bi bilo glede na zgoraj napisano ustrezneje uporabiti enak. SSKJ ima denimo tak primer: vsak dan odhaja od doma ob istem času. – strogo gledano bi bilo to narobe, saj čas ne more biti vsak dan isti.)
Na vprašanja je dobil isti odgovor. (Na primer Da.)
Na vprašanja je dobil enak odgovor. (Odgovori so si bili (kakovostno) podobni: Verjetno, mogoče ipd.)
Dodatek:
Vedno znova me zmoti, ko zaslišim ali preberem, da nekdo zadane tarčo ali da lahko neobzirni mož z napačno besedo prizadane ženo.
Glagola zadati in zadeti imata drugačen pomen – slednji večinoma ni sporen, pogosto pa prvi glagol napačno uporabimo za pomen drugega, torej zadanem, zadaneš, zadane in tako naprej.
Zato recimo, da lokostrelec tarčo zadene, mož pa mora skrbno izbirati besede, da ne prizadene žene.
Imamo lahko tudi tak hecen stavek:
Lokostrelec si zadane cilj, da vsakič zadene cilj (tarčo).
Oglejte si še druge pro-tipe.