Pro-Tip #43 – jezikovni nasveti
Lažje, laže, težje, teže, višje više … Kako? Kaj? Kje? Zakaj? In predvsem – kdaj?
S tem imamo vedno večje težave vsi, tudi tisti, ki se profesionalno ukvarjamo s pisnim jezikom.
Lažje, težje, višje: pridevniki.
Laže, teže, više: prislovi.
Pustimo ob strani, da bi bilo treba prislove, kot so laže, teže, više, prepovedati z zakonom, ker milo rečeno bolijo oči. Dejstvo je, da tako stopnjevanje prislovov zelo pogosto uporabljamo napačno.
Primer:
A: Zakaj se bašeš s sladoledom? B: Tako mi je laže.
Ta primer je napačen. Uporabiti bi morali pridevnik lažje. Pomagamo si lahko tako: če je v stavku pomožni glagol biti, je ob njem pridevnik, ne prislov.
Prislov bi uporabili v tem primeru:
Včasih laže molčimo.
O tem sem pisal že tukaj.
Se popolnoma strinjam in dolgo časa sem tudi sama tako razumela in uporabljala ti dve besedi. In še vedno ju uporabljam. Vendar odkar sem se prepričala, da SSKJ tega ne zapoveduje, temveč kot prislov našteva obe besedi, ob lekturi ne popravljam več take rabe in me ne zbode več tako divje v oči. Še več: med primeri kot prislov uporablja zgolj laže. Mislim, da zato ta popravek spada med nenujne lektorske popravke (ki se mi zato zde popolnoma dlakocepski - in jih zapišem le, kadar mi je avtor nesimpatičen :).
Lepim iz SSKJ-ja:
lážje in láže stil. láglje prisl.: jaz ti lažje pomagam kot on; pri padcu se je lažje poškodoval; tam bo lažje vzgajal ljudi; če bomo složni, bomo lažje zmagali; to vprašanje je nekoliko lažje razumljivo
Toda če ne bi bilo normirano, se najbrž ne bi tako sistematično zapikovali v tako rabo, kajne? Kateri priročnik oz. slovničar pa nam to zapoveduje ali vsaj priporoča?
Se tudi jaz strinjam s tabo. Je bilo že kar precej burno tudi na FB, ko sem tole objavil, ampak nikakor ne morem več najti tega, kje sem to prebral :)) Če najdem, prilepim.
Velja! Tudi jaz bom, če najdem :) Lp
Super :-)