Stvari, ki padejo z neba – Selja Ahava

Odrasli vedno sprašujejo otroke, o čem razmišljajo. Mislim, da bi jih zaskrbelo, če bi povedali po resnici.

Selja Ahava, finska pisateljica, ki je leta 2016 za roman prejela Evropsko nagrado za literaturo, je napisala knjigo o čarobnosti žalosti in žalostni čarobnosti, ki med drugim skozi otroške oči na izjemno učinkovit in domač način razkrije vso nemoč, zmedenost, nepripravljenost in tavanje odraslih. To je zgodba o tem, kako nepričakovani pripetljaji razdrejo, razrušijo, premešajo ustaljeno dinamiko. Zgodba o odraslih v otrocih in otrocih v odraslih.

Vsake toliko časa srečaš odrasle, ki otroke jemljejo resno. Zastavljajo zanimiva vprašanja in poslušajo odgovore. S takimi odraslimi se lahko odkrito pogovarjaš. Lahko jih kaj vprašaš in dali ti bodo pameten odgovor, pa tudi povedali bodo, če ne bodo vedeli.

Nekega prijetnega poletnega dne z jasnega neba pade klada ledu in na domačem dvorišču ubije žensko, mater osemletne Saare. Kmalu za tem se z očetom preselita k teti Annu, ki je nedavno zadela glavni dobitek na lotu in si je omislila pravi pravcati dvorec. Toda ko teta še drugič zadene glavni dobitek, od šoka pade v globoki tritedenski spanec, Saarin oče pa zaradi ženine tragedije še z zadnjimi močmi oklepa prisebnosti. Zakaj se to dogaja nam? se sprašuje mala Saara. Kakšna usoda je to?

Včasih se nekaj zgodi – le enkrat samkrat–, a si potem do konca življenja beliš glavo, zakaj se je to zgodilo. Včasih se ne zgodi nič in se do konca življenja sprašuješ, zakaj.

Kot da življenje otroka, ki se giblje v svetu odraslih, ni že dovolj kaotično, nerazumljivo, nedoumljivo, velikansko in nerodno, da podira mit za mitom, razpihne oblak za oblakom, odstre življenjsko krošnjo za krošnjo, se pripetijo še dogodki, ki jim mlade oči sicer lahko pripišejo barve, vendar ni besed zanje. Ti dogodki so neločljivo tu, pa jih je težko umestiti med znana mesta, ki so do zdaj pomenila dom.

Zgodba o tem, kako absurdnost ne izbira predznakov, ko se ekstremno dobro zlije s skrajnim slabim in v povsem običajno, magično igrivo otroštvo vstopi bolečina, ki ji deklica ne pozna imena, vendar ta v družinsko tkivo vreže črno in globoko sled, ki se vije po mislih v obliki hromečih podob – podob mame, katere nesreča je prinesla preganjajočo praznino, in očeta, ki je omahnil v to brezbarvno praznino, ki na robu brezna binglja s kančkom prisebnosti.

Toda Ahavina zgodba ni zgolj pripoved o bolečini, ki se veliko prezgodaj naseli na dvorišče vsakdanjosti, ampak je tudi zgodba o izgubi najpomembnejše vezi in predvsem o veliki lekciji, ki nas spremlja vse, namreč da so stalnice minljive, da spremembe pridejo tako nenadno in dokončno kot led z neba, in da na koncu prav sprejemanje teh sprememb vodi v sprejemanje življenja. Razumevanje sveta s ceno.

Selja Ahava je – v odličnem prevodu Julije Potrč Šavli – spisala čudovito, pravljično realno, boleče lepo knjigo o soočanju, srečevanju, razhajanju, dojemanju in iskanju. V na videz preprost jezik je avtorica spretno zaobjela to, kako se nam dogajajo grozljive in nenavadne stvari, ki jih je skoraj nemogoče razložiti, še manj pa jih je mogoče pozabiti. Toda vse te stvari, ki nas podrejo, imajo naposled neki smisel. V tkanju novih vezi z nitmi preteklosti.

Krasno branje.

E-poštni naslov:

Leave this field empty if you're human: