Vse objave, označene knjige

  • Knjige 2019

    Vsak začetek leta je prežet s hitro prižganimi in prepogosto ugaslimi zagoni, nesmiselno naivnimi zaobljubami, katerim bi lahko predali svojo dušo tudi neko nepomembno sredo sredi 37. tedna. Pod vsak obrat koledarskega leta potegnemo črto in začnejo se vklapljati številke, zasijejo spomini, zašilijo se stare poteze. Čas je za novo.

    Če se zanos zaradi premika ene same številke vobče še zdi nekoliko brezpredmeten, zlasti če ne užiješ vse mirnosti in oddiha praznikov, pa je med drugim v svetu knjig – če si seveda človek, ki se rad izgubi v tem svetu – to nekaj veličastnega. Novo leto, nov nabor zgodb, nova zgodba literarnega festivala in sveži gostje, novi odlični prevodi, novi pogovori, nova spoznanja. Vse je novo. Novo, ki se spoji s starim.

    Če se ozrem v preteklo leto, lahko zadovoljno pokimam. Bilo je malo manj prebranih knjig, tam okoli trideset, toda te so bile obilnejše ali tehtnejše ali sad slabe vesti ali zakrnelih srednješolskih literarnih akrobacij. Zaposlil me je Ken Follett s svojo srednjeveško sago, zapeljal Stendhal, odpeljal Frank Herbert, vznemirjal Gogolj, znova sem se spoprijateljil s Ferrante. V mojem intimnem prostoru so se denimo znašli še Laurent Binet, Marquez, Auster, Veličković, Jernej Županič, Michal Viewegh, Meša Selimović, Donna Tartt (Lišček in Skrivna zgodovina sta visoko na seznamu mojih najljubših – če ju še niste prebrali, vsekakor priporočam). Jakob J. Kenda je napisal izvrstno pohodniško knjigo, ki je več kot to. Anja Golob je v eni knjigi izdala tri izvrstne pesniške zbirke. Razveselil nas je Avgust Johna Williamsa, ki nam je podaril tudi izvrstnega Stonerja. Čeprav nekateri vihajo nos nad kriminalkama Tadeja Goloba, se meni zdita izvrstni. Ne brez napak, a izvrstni – izjemen zagon in potencial za razrast v žanrski krajini. K temu je in pripomogla tudi genialna kriminalka Mojce Širok Pogodba.

    Leto 2018 je bilo Cankarjevo leto, ki ni minilo brez številnih dogodkov in izdaj. V letu 2019 vstopamo v Vodnikovo leto – obeležujemo dvestoletnico smrti duhovnika, pesnika, slovničarja, urednika in učitelja Valentina Vodnika. Bogata popotnica v literarno leto.

    Tako kot nekaj let poprej tudi letos začenjam z izborom napovedanih izdaj. In tudi tokrat bo živahno, živopisno, raznoslastno. Končno bodo dobili prevod Kingove mnogostranske klasike Tisto, za festival Fabula bo znova pripravljen paket odličnih knjig, čaka nas novih šest Modernih klasikov in četrti – zadnji – del neapeljskega cikla Elene Ferrante, Tadej Golob že piše tretji del s Tarasom Birso (čisto zares!), v prevodu bo z nami spet Cormoran Strike, k nam prihaja Elif Şafak, končno naj bi izdali Pandemijo ruske pisateljice Jane Vagner, postapokaliptični triler, ki ga čakam že nekaj let, predvsem pa – in to povem z neizmernim navdušenjem – bomo v prevodu dobili roman Cigan, vendar najlepši Kristiana Novaka, ki je po mojem mnenju spisal enega najboljših romanov zadnjih let (Črno mati zemlo).

    Vsega je seveda preveč, da bi zapisal tu, zato sem po lastni presoji pripravil seznam vidnejših izdaj v tem letu. Založbam se zahvaljujem, da so tako radodarno priskočile na pomoč. Gre za knjige, ki se jih veselim in o večini bom tako ali drugače še pisal.

    Leto 2019 je tu. Kot vedno vsem želim odlično bralno leto in ne pozabite, knjiga je najboljše darilo.

    Berimo naprej.

     

    Danilo Kiš: Poslednje zatočišče zdravega razuma

    Emil Filipčič: Moto

    FABULA

    • Aberto Manguel: Z Borgesom
    • Tatjana Tolstoj: Eterični svetovi
    • Tatjana Tolstoj: Eterični svetovi
    • Ingo Schulze: 33 trenutkov
    • Eric Vuillard: Dnevni red
    • Rachel Cusk: Outline

    Vitomil Zupan: Čitanka (v izboru Aleksandra Zorna)

    Jurij Hudolin: O smehu Zlatka Čordiča

    Gabriela Babnik: Tri smrti

    Stephen King: Tisto

    Eva Mahkovic: Na tak dan najbolj trpi matercard

    Stefan Hertman: Spreobrnjenka

    Slavko Pregl: Avtobiografija

    Jernej Županič: Behemot

    Jose Saramago: Leto smrti Ricarda Reisa

    Ivo Andrić: Na sončni strani

    Svetlana Slapšak: Volna

    Sofi Oksanen: Stalinove krave

    Mate Dolenc: Pravljice

     

    Suzana Tratnik: Norhaus na hribu

    Matjaž Zupančič: Drame

    Zarja Vršič: Kozjeglavka

    MODERNI KLASIKI

    • Luan Starova: Čas koz(prev. Aleš Mustar)
    • Tanguy Viel: 353. člen kazenskega zakonika (prev. Aleš Berger)
    • Evelyn Waugh: Ekskluziva(prev. Dušanka Zabukovec)
    • Elias Venezis: Številka 31328 (prev. Lara Unuk)
    • Zakes Mda: Načini smrti (prev. Andrej E. Skubic)
    • Emmanuel Boundzeki Dongala: Puška v roki, pesem v žepu (prev. Katja Zakrajšek)

    Michael Ondaatje: Zatemnitev (prev. Staša Grahek)

    Elena Ferrante: O izgubljeni deklici (prev. Anita Jadrič)

    Ilija Trojanow: Moja Olimpijada (prev. Mojca Krajnc)

    Igor Ostachowicz: Noč živih Židov (prev. Jana Unuk)

    Samo Rugelj: Krčenje

    Sašo Dolenc: Od genov do zvezd in naprej

     

    Sebastijan Pregelj: V Elvisovi sobi (roman; spremna beseda Aljoša Harlamov)

    Miha Mazzini: Funny (roman)

    Tadej Golob: Nov primer Tarasa Birse (delovni naslov)

    Dušan Šarotar: Sobota

    Miklavž Komelj: Stigmatizacija (poezija)

    Maruša Krese: Izbrane in neobjavljene pesmi (izbor bo podlaga za načrtovane prevode v tuje jezike; spremna beseda Boris A. Novak)

    Kallia Papadaki: Dendriti (roman; več grških literarnih nagrad in nagrado EU za literaturo; prev. Lara Unuk)

    Ralf Rothman: Umreti spomladi (roman; prev. Slavo Šerc)

    Gabi Gleichmann: Eliksir nesmrtnosti (roman je bil preveden v 13 jezikov in prejel norveško nagrado za najboljši prvenec leta; prev. Danni Stražar)

    Boris A. Novak: Koledar (poezija)

     

    Mojca Pišek: Knjiga, ki smo jo vendar vsi prebrali

    David Foster Wallace: Izbrani eseji (prev. Jernej Županič)

    Clare Azzopardi: Imena, ki so jih pustile za seboj (prev. Breda Biščak)

    William Trevor: Po dežju (prev. Ana Barič Moder)

    Dragan Velikić: O pisateljih in mestih (prev. Mateja Komel Snoj)

    Gabriele D’Annunzio: Pescarske novele (prev. Vasja Bratina)

    Primož Čučnik: Piš čez sen (pesniška zbirka)

    Miklavž Komelj: Larvae (kratkoprozna knjiga)

    Ana Svetel: Prevozi (kratke zgodbe)

    Maja Vidmar: Pojavi (pesniška zbirka)

     

    Igor Karlovšek: Sodišče (roman)

    Thomas Hardy: Ljudje iz gozda (prev. Meta Osredkar)

    Kurt Tucholsky: Dvorec Gripsholm (prev. Tina Štrancar)

    Tina Bilban: Hvala za škarje

    Miroslav Košuta: Ljubezni to pesem (pesniška antologija za najstnike in vse ljubitelje poezije; opremo knjige bo prispeval Damijan Stepančič)

    Vinko Möderndorfer: Babica za lahko noč (izvirna otroška poezija; ilustracije Tanje Komadina)

     

    Gregor Strniša: Vesolje (ilustracije Silvan Omerzu)

    Miha Avanzo: Rorschach (po štiri desetletja trajajočem pesniškem molku je tu nova pesniška zbirka; izbor in spremna beseda Igor Divjak)

    Norman Ohler: Droge v tretjem rajhu

    Wisława Szymborska: Zbrane pesmi (prev. Jana Unuk)

    Walt Whitman: Pesem o sebi (prev. Miha Avanzo; spremna beseda Katja Perat)

    Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir 1, 2 (prev. Lijana Dejak; spremna beseda Svetlana Slapšak)

    Carlos Ruiz Zafón: Labirint duhov (zaključek tetralogije – Senca vetra, Igra angela, Ujetnik nebes; prev. Veronika Rot)

    Benedict Wells: O koncu žalosti (prev. Neža Božič)

    Arundhati Roy: Ministrstvo za najvišjo srečo (prev. Vesna Velkovrh Bukilica)

    Arto Paasilinna: Najboljša vas na svetu (prev. Julija Potrč)

    Celeste Ng: Prikriti plameni (prev. Danica Križman)

    James Patterson in Bill Clinton: Kje je predsednik? (prev. Tea Mejak)

    Robert Galbraith: Smrtonosna belina (novi primer detektiva Cormorana Strika; prev. Tina Stanek)

    Malin Persson Giolito: Živi pesek (najboljši skandinavski kriminalni roman 2017; prev. Petra Piber)

    Ken Follett: trilogija KINGSBRIDGE, druga knjiga: Svet brez konca, 2. del (prev. Uroš Kalčič)

    Jana Vagner: Pandemija (postapokaliptični psihološki triler, ki ga primerjajo z McCarthyjevo Cesto in grozljivkami Stephena Kinga; prev. Ana Monika Habjan)

    Janne Teller: Vse (danska avtorica bo aprila obiskala Ljubljano in 3. festival angažiranega pisanja Itn.; prev. Silvana Orel Kos)

    J. K. Rowling: Magične živali: Grindelwaldova hudodelstva (prev. Jakob J. Kenda)

    Andrej E. Skubic: serija Trio Golaznikus (ilustracije Tanja Komadina)

    Boštjan Gorenc - Pižama: Raketa (po »Kaj se skriva očku v bradi« druga slikanica Boštjana Gorenca in ilustratorja Igorja Šinkovca)

    Jelka Reichman: Rasla je jelka do neba (najlepše pesmi s podobami slikarke Jelke Reichman)

    Anja Štefan: Imam zelene čeveljčke (ilustracije Jelka Reichman)

    Andrej Rozman Roza: Rimuzine in črkolazen (ilustracije Zvonko Čoh)

     

    Kristian Novak: Cigan, vendar najlepši (po Črni materi zemli, zame enem najboljših romanov zadnjih let, prihaja Novakov naslednji roman)

    Umberto Galimberti: POP filozofi za bistre glave (knjiga slovenskim bralcem dobro znanega filozofa, namenjena predvsem mladim bralcem; izšla bo v koprodukciji, torej sočasno v več jezikih)

    Umberto Galimberti: Besedo imajo mladi

    Andrew Sean Greer: Less (aktualni Pulitzerjev nagrajenec)

    Dubravka Ugrešić: Lisica

    Michael Harris: Samost (o letu življenja brez interneta – vendar s knjigami, seveda)

    Alessandro Baricco: Igra

    Lidija Dimkovska: Non-Oui

    Zoran Hočevar: Čeprav, seveda

    Banana Yoshimoto: Jezero

    Adriana Altaras: Titova očala

    Roman Rozina: Po cipresah diši

    Christine Arnothy: Imam petnajst let in nočem umreti

     

    R. J. Palacio: Christopherjeva zgodba (prev. Boštjan Gorenc)

    Nina Jelen in Anja Kurent: Naj

     

    Marko Tomaš: Želim postati terorist (prev. Aleksandra Rekar)

    Elif Şafak: Tri Evine hčere (turška avtorica na povabilo založbe prihaja v Slovenijo; prev. Maja Ropret)

    Sylvia Plath: Juvenilia (izbor zgodnjih pesmi; prev. Andreja Udovč)

    Sally Rooney: Pogovori s prijatelji (kritiki jo proglašajo za glas nove generacije in pravijo, da je Jane Austen prekariata ter J. D. Salinger za generacijo Snapchata; prev. Vesna Velkavrh Bukilica)

    Alma Karlin: Moj mali Kitajec (prev. Jerneja Jezernik)

    Miljenko Jergović: Rodbina (prev. Aleksandra Rekar)

    Oto Horvat: Sabo je obstal (prev. Dijana Matković)

    Svetlana Makarovič: Velika ilustrirana antologija poezije za otroke

    Kurt Vonnegut: Zbrane zgodbe, 2. knjiga (prev. Branko Gradišnik)

    Marcel Proust: Iskanje izgubljenega časa (večletni projekt, 7 knjig, 2019–2021: prev. Radojka Vrančič)

     

    Nassim Nicholas Taleb: Tvegati lastno kožo (knjiga o tem, da marsikdaj odločajo tisti, ki ničesar ne tvegajo; komu je treba dati javno besedo, kaj je podajanje mnenja; ultimativna knjiga enega največjih mislecev našega časa)

    Stephen Pinker: Razsvetljenstvo zdaj (knjiga harvardskega profesorja, v kateri ta, z mnogimi statističnimi prikazi, skuša pokazati, da sedanjost ni tako slaba, kot jo pogosto slikajo mediji in da – človeštvo kot celota – živimo najbolj do sedaj.)

    Jean-Baptiste Malet: Gnilo rdeče (francoski nagrajenec lanskega leta za najboljšo neleposlovno knjigo; insajderski pogled v globalno industrijo hrane, ki na primeru paradižnikove mezge, torej izdelka, ki ga uporabljamo po vsem svetu, pokaže, kako se vrti ta brezobzirni korporativni svet sodobnega prehranjevanja)

    Henry David Thoreau: Hoja (klasični esej o hoji, njeni dobrobiti in njeni duhovni vrednosti)

    John Muir: Tisoč šeststo kilometrov dolg pohod do zaliva (prvi prevod ameriškega naturalista, zaslužnega za ustanavljanje ameriških narodnih parkov in očeta sodobne ekologije)

    Nan Shepherd: Živa gora (poetsko lirični potopis škotske pesnice o pohajanju po Škotskem višavju in ena najboljših knjig o naravi, ki so bili kadarkoli napisane)

    Richard H. Thaler: Nerazumno vedenje (knjiga Nobelovega nagrajenca za ekonomijo, ki skozi niz poučnih epizod iz svojega življenja, ki ga je posvetil raziskovanju človekovega odločanja, pokaže, kako človeku in človeštvu nasploh velikokrat manjka racionalnosti, saj se pogosto odločamo impulzivno brez realne podlage)

    Daniel H. Pink: Kdaj (znanstvene skrivnosti izbire pravega trenutka; knjiga o tem, kako smo vsi ujetniki raznih časovnih ciklov, ki jih lahko izkoristimo v svoj prid)

    Kai-Fu Lee: Supersile umetne inteligence (knjiga o tem, kako se trenutno v svetu bije bitka za primat v umetni inteligenci med Ameriko in Kitajsko, kar bo pomembno vplivalo na našo prihodnost)

     

    Pénélope Bagieu: Neustrašne - portreti neuklonljivih žensk (prev. Katja Šaponjić)

    Guibert & Boutavant: Ariol - zlobni muc (prev. Katja Šaponjić in Anja Golob)

    Mahler: Alica v Sussexu (prev. Liza Linde)

    Wirbeleit in Heidschötter: Škatla - nobenih neumnosti (prev. Anja Golob)

    Adrien Demont: Pepee (prev. Katja Šaponjić)

    Pablo Auladell: Izgubljeni raj (prev: Andrej Tomše)

    Eva Mahkovic in Eva Mlinar: Vinjete straholjubca

     

    Helena Dobrovoljc: Kje me jezik žuli (zbirka slovničnih in pravopisnih zagat, s katerimi se spopadajo uporabniki slovenskega jezika in se v zvezi z njmi obračajo na Jezikovno svetovalnico ZRC SAZU, ki v spletni obliki in z uredniškim odborom deluje od leta 2014. V knjigi so torej zbrana vprašanja in odgovori - pojasnila so poljudno razložena - zadnjih petih let.)

    Dan Podjed: Videni (svež antropološki vpogled v sodobno družbo narcizisma in kritično obravnava sodobne tehnologije, ki človeku omogočajo, da je viden vsepovsod in neprestano, in to ne za kazen kot pri Benthamovi zasnovi zapora Panoptikum, ampak se človek danes razkazuje prostovoljno)

    Nikola Tesla: Problem povečevanja človeške energije (iz angleščine prevedel in izčrpno spremno besedo napisal Tibor Hrs Pandur)

    Isaac Newton: Izbrani filozofski spisi (prvi prevod Newtonovih spisov v slovenščino, knjigi so priložena spremna besedila v izboru Matjaža Vesela, recimo korespondenca med Newtonom in Descartom)

    Jason Lutes: Berlin (stripovska trilogija v eni knjigi, na več kot 500 straneh, opisuje in orisuje življenje navadnih ljudi v Berlinu v 30. letih 20. stoletja, ki so opazovali, kako se nekoč kozmopolitska prestolnica pred njihovimi očmi spreminja v nacistično gnezdo)

    Alojz Cindrič: Ljubljanski študentje v času pred in med prvo svetovno vojno (avtor proučuje življenje prvih generacij ljubljanskih študentov, je povezan z obletnico ljubljanske univerze (1919 - 2019)

     

     

    prijavite se

  • Knjige 2018

     

    Novo leto je poleg sladostrastnih zaobljub, ki jih ne bomo izpolnili, krasno tudi zato, ker je polno pričakovanj in knjižne izdaje, ki nas bodo čakale v knjigarnah in knjižnicah, predstavljajo svojevrsten užitek.

    Če bi na hitro strnil bralno leto 2017, bi rekel, da je bilo uspešno. Z velikim veseljem poslušam, da so knjige, ki so se me tako ali drugače dotaknile, povečini izposojene. Res bi bilo treba še marsikaj storiti, da bi se povečal tudi nakup knjig, ampak to je zgodba na dolge proge. Vsak od nas, ki se ukvarja s knjigami, nekaj malega pripomore k temu in zato vstopam v bralno krajino letošnjega leta z veliko mero navdušenja. Tudi zato, ker nas letos čaka kar precej zanimivih izdaj.

    Zahvalil bi se založbam, ki so bile pripravljene narediti seznam izdaj in nekaj tega sem po lastni presoji uvrstil v izbor, ki je na voljo na tej strani. Predvsem gre za knjige, ki se jih veselim in o katerih bom tako ali drugače pisal. Gotovo se bo našla še kakšna, ki mi bo prekrižala pot.

    Letošnje leto je Cankarjevo leto. Ob stoti obletnici njegove smrti bomo dobili veliko njegovih knjig in knjig o njem, ogledali si bomo lahko njegove drame in zamudniki bodo lahko brali tudi stripe, ki temeljijo na njegovih delih.

    Veseli me, da je veliko slovenskih knjig. Vsako leto več. In to dobrih. Ljubitelji kriminalk se bodo razveselili nadaljevanja uspešnice Jezero, Boštjan Gorenc bo predstavil nove slolvenske klasike, Jedrt Lapuh Maležič bo izdala romaneskni prvenec, brali bomo lahko z modro ptico nagrajeni roman Mojce Širok, navdušuje tudi druga knjiga Saša Dolenca Od genov do zvezd.

    Tudi na področju prevodne literature bo živahno. Ne bom našteval vsega, ker je res veliko odličnih knjig, me je pa izjemno razveselila novica, da bodo leto izdali Pandemijo ruske pisateljice Jane Vagner, postapokaliptični triler, ki ga čakam že kakšni dve leti. Potem so tu še roman Maylis de Kerangal, tretja knjiga Neapeljskega cikla Elene Ferrante, Avgust Johna Williamsa, ki nam je dal izjemnega Stonerja, pa Herbertov Dune.

    Tako, leto 2018 je tu. Vsem želim odlično bralno leto!

     

    BELETRINA

    David Grossman: Konj stopi v bar (nagrada Man Booker)

    »David Grossman v svojem romanu tako ustvari otožno podobo sodobnega sveta, v kateri ljudje hodijo naokrog s svojimi neizpovedanimi zgodbami, in dlje kot nosijo te zgodbe v sebi, bolj osamljene se počutijo, bolj oddaljene od soljudi. Vse šale tega sveta nas namreč ne morejo zbližati tako, kot nas zbliža ena sama iskrena izpoved … « Goran Vojnović

    Janko Kos: Misliti Ivana Cankarja (eseji)

    Ivan Cankar: Podobe iz sanj (njegova zadnja zbirka kratke proze)

    Tadej Golob: Kot bi Luna padla na Zemljo (biografija Milene Zupančič)

    Taiye Selasi: Gana naj gre

    Maylis de Kerangal: Rojstvo mosta (v slovenščini lahko beremo že izjemno knjigo Pokrpajmo žive, o kateri sem pisal tukaj)

    Serhij Žadan: Vorošilovgrad

    Slavenka Drakulić: Mileva Einstein: Teorija žalosti

    Katja Perat: Mazohistka (zgodovinski roman)

    Fjodor Mihajlovič Dostojevski: Zapiski iz mrtvega doma

    Ferenc Molnar: Dečki Pavlove ulice (mladinski roman)

    Lenart Zajc: Američanka (roman)

    Robert Perišić: Območje brez signala

    »Robert Perišić je luč, ki sveti z inteligenco in ironijo ter nam govori, da povojna Hrvaška ne le obstaja – ampak je pomembna.« Jonathan Franzen

    CANKARJEVA ZALOŽBA

    Kazuo Ishiguro: Ostanki dneva

    Boštjan Gorenc – Pižama: sLOLvenski klasiki 2

    Peter Čeferin in Vasja Jager: Maščevanje (roman, ki temelji na resnični zgodbi, bo pretresel številne bralce; avtorski tandem je namreč poskrbel, da bomo dobili napeto in »žmohtno« branje)

    Katja Perat: Naredite Ameriko spet obvladljivo (premislek o družbeno-političnih in kulturnih razmerah trumpovskih ZDA)

    Elena Ferrante: O tistih, ki zbežijo, in tistih, ki ostanejo (tretja knjiga Neapeljskega cikla)

    Javier Marias: Berta Isla (pretanjen psihološki roman, ki se ukvarja z najintimnejšimi človeškimi občutji in stiskami)

    Sašo Dolenc: Od genov do zvezd 2

    Joanna Bator: Temno, skoraj noč (avtorica se v žanrih srhljivke in kriminalke spopada z etično podobo sodobne Poljske)

    Javier Marias: Benetke, interier

    MODERNI KLASIKI:

    Christoph Ransmayr: Cox ali tek časa

    Lucia Berlin: Priročnik za ženske

    Jan Johanides: Intima

    Immanuel Mifsud: Jutta Heim

    Josef Škvorecky: Strahopetci

    L. Doctorow: Življenja pesnikov

     

    GOGA

    Tadej Golob: Klošar (Taras Birsa bo spet z nami; nadaljevanje uspešnice Jezero: več o tem tukaj)

    Marko Sosič: Kruh in prah (roman)

    Esad Babačić: Odrezani od neba (poezija)

    Srečko Kosovel: Vsem naj bom neznan (izdaja v dveh knjigah, ki jo bo uredil in s komentarji ter spremno študijo opremil Miklavž Komelj)

    Nikolaj Gogolj: Mrtve duše

    Aleksandar Hemon: Vprašanje Bruna (v slovenščini lahko beremo tudi izjemno zbirko Knjiga mojih življenj, o kateri sem pisal tukaj)

     

    LITERA

    Samo Rugelj: Istanbul (roman)

    Jedrt Lapuh Maležič: Vse, kar je človeškega (romaneskni prvenec, bildungsroman)

    Jurij Hudolin: Ljubljanske ulice (roman)

    Borut Golob: Pes je mrtev (roman)

    Marguerite Duras: Prevzetost Lol Stein (roman)

    LUD LITERATURA

    Andrej Blatnik: Ugrizi (kratka kratka proza)

    Jernej Županič: Mamuti (romaneskni prvenec)

    Rafael Argullol: Prekleta popolnost (Spisi o žrtvovanju in slavljenju lepote) – Labirinti

    Assia Djebar: Alžirske ženske v svojih sobanah (novele) – Stopinje

    Jure Jakob: Lakota (poezija) – Prišleki

    Shirley Jackson: Loterija in druge zgodbe – Stopinje

    Faruk Šehič: Pod pritiskom – Stopinje

     

    MIŠ

    Ivan Cankar: Skodelica kave (ilustriral Peter Škerl)

    Thomas Hardy: Jude the Obscure (iz prvega prevoda iz leta 1955 ima naslov Temno srce)

    Jure Jakob, Anja Jerčič Jakob: O drevesih (tretja pesniška slikanica dveh uveljavljenih in priznanih ustvarjalcev; zbirka iskrivih pesmi o drevesih in njihovih prebivalcih ter obiskovalcih)

    Janja Vidmar: Elvis Škorc: od 0 do 10 (mladinski roman)

    Cvetka Sokolov: Vsak s svojega planeta (mladinski roman)

     

    MLADINSKA KNJIGA

    Jani Virk: Brez imena (roman o občutljivih letih dozorevanja)

    Mojca Širok: Pogodba (zmagovalni roman modre ptice 2018)

    Gabriel García Márquez: Dvanajst potohodnih zgodb (zbirka kratkih zgodb)

    Amos Oz: Juda

    John Williams: Avgust (avtor izjemnega romana Stoner, o katerem sem pisal tukaj)

    Patrick Modiano: Pasja pomlad (roman)

    Karl Ove Knausgård: Moj boj 3

    Ken Follett: Trilogija Kingsbridge (druga knjiga – Svet brez konca)

    Fredrik Backman: Mi smo medvedi! (avtor uspešnic Mož z imenom Ove, Babica vas pozdravlja in se opravičuje ter Tu je bila Britt-Marie)

    Åsa Avdic: Otok (preplet distopije in klasične kriminalke)

    Malin Persson Giolito: Živi pesek (najboljši skandinavski kriminalni roman 2017)

    Jana Vagner: Pandemija (postapokaliptični psihološki triler, ki ga primerjajo tako z McCarthyjevo Cesto kot z grozljivkami Stephena Kinga)

    Milan Petek – Levokov: Lov za templjarskim zakladom (nominiran za nagrado modra ptica 2016)

    Nicola Yoon: Vse, vse (z zgodbo o vznemirljivi skrivnosti življenja in srčni bolečini je ameriška avtorica Nicola Yoon v hipu postala ena najbolj priljubljenih pisateljic na svetu; roman je preveden v 41 jezikov, po njem pa je nastal tudi film)

    Janja Vidmar: Črna vrana (nadaljevanje odmevne zbirke zgodb Otroci sveta)

    John Green: Neskončen stolp želv

    J. J. R. Tolkien: Silmarillion (eno temeljnih Tolkienovih del znova v slovenščini)

     

    MODRIJAN

    Connie Palmen: Ti si rekel (pripoved Teda Hughesa o življenju in zakonu s Sylvio Plath)

    Bandi: Obtožba (kratke zgodbe, ki prikazujejo krutost severnokorejskega režima)

    Amanda Mihalopulu: Zakaj sem ubila najboljšo prijateljico (zbirka Bralec)

    Sarah Bakewell: V kavarni eksistencialistov (skupinski portret Jeana-Paula Sartra, Simone de Beauvoir, Mauricea Merleau-Pontyja, Alberta Camusa, Karla Jaspersa, Martina Heideggerja ter nekaterih drugih evropskih pisateljev in filozofov, ki so v 20. stoletju poosebljali filozofiji eksistencializma in fenomenologije)

    Siegfried Lenz: Prebežnik (roman o blodni veri v izpolnjevanje dolžnosti, ki so ga zahodnonemški cenzorji vrgli v ‘bunker’; več si lahko preberete tukaj)

     

    OCEAN

    R. J. Palacio: Charlottina zgodba (po Čudo in Julianovi zgodbi, dveh velikih uspešnicah, prihaja tretja knjiga, ki skozi Charlottine oči osvetljuje Avgustov svet)

    Matt de la Peña: Love (slikanica za vse generacije; govori o raznih oblikah ljubezni od dojenčka do odraslosti – z izjemnimi ilustracijami)

    Katherine Applegate: Wishtree (knjiga za mladostnike)

     

    SANJE

    Marko Tomaš: Zbogom, fašisti!

    Maylis de Kerangal: Na tej točki noči

    Kurt Vonnegut: Zbrane zgodbe, prva knjiga

    Frank Herbert: Dune

    Ransom Riggs: Hollow City (nadaljevanje Otoka nenavadnih otrok)

    Orhan Pamuk: Ta čudni občutek v glavi

    Neža Maurer: Nekaj zelo zelo lepega (zbrane pesmi za otroke)

    Saul Bellow: Planet gospoda Sammlerja

    George Orwell: Svoboda ali suženjstvo

     

    UMco

    Henry Marsh: Ne škoduj! (neposreden vpogled v delo in izzive nevrokirurga v moderni bolnišnici; pretanjen nevrokirurgov premislek o vrednosti in pomenu človeškega življenja)

    Branko Gradišnik: Iskanje izgubljenega zdravja (za vse, ki bi se radi ognili belih halj, belih receptov, belih laži, bele žene in črnih misli; knjigi je napisala navdušeno spremno besedo dr. Sonja Ukmar, avtorjeva osebna zdravnica)

    Edwin A. Abbott: Dežela Ravnina (pripovedka o več dimenzijah z avtorjevimi ilustracijami; Isaac Asimov, sloviti avtor znanstveno-fantastične proze, je bralcem Dežele ravnine položil na srce: »Ne poznam boljšega uvoda, ki bi nazorneje pojasnil dojemanje večdimenzionalnih prostorov.«)

    Samo Rugelj: Na Triglav (hvalnica hoji in potepanja na vrh Slovenije)

     

    VIGEVAGEKNJIGE

    Liv Stromquist: Prepovedani sad (založba, ki nam je lani med drugim dala izjemni risoroman Brodeckovo poročilo)

     

    Založba ZRC (ZRC Sazu)

    Saša Poljak Istenič/Petra Testen: Minka Skoberne (o slovenski Helen Keller, prvi slepi učiteljici)

    Marjetka Golež Kaučič: Slovenska ljudska balada

    Joško Indig: Otroci iz vile Emme (o tem, kako je Osiječan med letoma 1940 in 1943 skrival dvajseterico judovskih otrok najprej na lovskem dvorcu Lesno Brdo pri LJ, potem pa še v mestu Nonantola v pokrajini Modeni, od koder se jim je uspelo rešiti v Švico in od tam v Izrael, kjer je napisal dnevniku podobno pričevanje)

    Mateja Ratej (ur.): Mariborske osebnosti (o ljudeh, ki so zaznamovali Maribor, mdr. o nedavno umrli Herti Haas, nekdanji Titovi soprogi in članici ugledne mariborske nemško govoreče družine, pa o mezzosopranistki Mari Čepič; o Kličku, legendarnem lastniku restavracije Pri treh ribnikih; o Marijanu Krambergerju, slovenskem literarnem zgodovinarju in esejistu: o ruskem emigrantu Kapralovu, ki je bil zdravnik in očitno tako markantna osebnost, da je v večnost vstopil že v Jančarjevi noveli Smrt pri Mariji Snežni.)

    Mojca Žagar Karer, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Marjeta Humar (ur.): Pravni terminološki slovar (terminologija sodobne slovenske pravne znanosti, pravne prakse in pravne norme (zlasti zakonodaje) po letu 1991. Gre za prvi strokovni priročnik, pri katerega pripravi so bili udeleženi tako pravni strokovnjaki, zastopani z izvedenci iz vrst pravne teorije in prakse, kot tudi terminografi z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.)

     

     

  • Knjige – 2016

    Knjige, knjige, knjige. Leto je naokoli in ko potegnem črto pod njim, lahko rečem, da je bilo v bralnem smislu znova izjemno pestro in zadovoljujoče. Dobrih knjig, sploh takih, ki so se naselile v meni in so me obogatile tako jezikovno kot osebno, ni bilo malo. Pustile so sled, po kateri je bilo vredno zapisovati misli in občutja – včasih v vročem navalu čustev, spet drugič s treznim odmikom. Nekaj je gotovo: kakovostno branje je eden od načinov, kako razumeti, da nisi sam. Branje, tako kot življenje, ni enosmerno. Je orodje za razstavljanje in sestavljanje.

    S tako popotnico bo lažje vstopiti v leto 2017, ki bo brez dvoma (vsaj bralno) zanimivo.

    Za to pa se imam predvsem zahvaliti slovenskim založbam, ki me vedno znova presenetijo z odličnimi knjižnimi katalogi. Mladinska knjiga in Cankarjeva založba sta s svojimi romani in modernimi klasiki trdna stalnica. Založba Sanje me je letos očarala z Roaldom Dahlom in čudovito pravljico Oscarja Wilda. Založba Modrijan mi je odprla povsem nov svet z zbirko Bralec. Beletrina pa mi je spodnesla tla pod nogami z dvema knjigama, ki sta se znašli povsem na vrhu seznama izjemnega branja.

    Prazniki so tu, zato želim nekaj tega navdušenja znova deliti tudi z vami. Tu boste našli seznam knjig, o katerih sem letos pisal, dodal pa sem tudi knjigo izjemno priljubljene italijanske pisateljice Elene Ferrante, o kateri se bomo 18. januarja pogovarjali na Peripetijah v Konzorciju. Lani so bili Dnevi zavrženosti, letos je to Genialna prijateljica.

    Eno od teh knjig bom podaril nekomu od vas. Odprite to povezavo, če želite, jo všečkajte in delite na svojem zidu, ter seveda pod objavo napišite, katero od naštetih knjig bi imeli (če nimate Facebooka – čestitke –, pa napišite v komentar pod to objavo).

    Žrebal bom 23. decembra 2016. Pa srečno!

     

    Kristian Novak – Črna mati zemla

    Novak je napisal odlično zgodbo in čeprav se nanjo kot težka novembrska megla na Muri pogosto spušča temačna zadušljivost, te zaradi svoje skrivnostne lepote, boleče realnosti in slogovne superiornosti vabi k sebi in iz tebe izvablja skrajnosti – od krohotanja, do solz in groze. …CELOTEN ZAPIS…

    Lars Saabye Christensen – Beatli

    Beatli je zgodba o prehodu iz nedolžne mladosti v sivo odgovornost odraslosti. Je duhovita, žalostna, nostalgična, tragična, preprosta pripoved o času, ki nas vse doleti, o času odraščanja v svetu, ko vse okoli nas razganja in se upogiba. Je zgodba brez junakov, je svet, v katerem vsi iščejo svoj prostor v čudovito topli in neizprosno hladni družbi. …CELOTEN ZAPIS…

    Boštjan Gorenc – Pižama – sLOLvenski klasiki 1

    Preteklost ni bila še nikoli tako moderna in modernost ni bila še nikoli tako polikano nobel. Klasiki so v Gorencu našli svoj glas. I LOL’d. …CELOTEN ZAPIS…

    Karl Ove Knausgård – Moj boj 1

    Izpovedna zgodba o človeku, ki poskuša pomiriti nemirno dušo in osmisliti svoj odnos z očetom, to senčno figuro v njegovem življenju, ki mu ne nudi utehe tudi vrsto let po smrti. Moj boj je oseben in intimen. In prav zaradi tega zareže tudi v bralca. …CELOTEN ZAPIS…

    Oscar Wilde – Sebični velikan

    Močne slike se izjemno lepo stapljajo z jasnim sporočilom širokosrčnosti in vsega pozitivnega, kar odnos odprtih rok tudi prinaša. Zgodba, ki je večna kot letni časi, zareže kot zima in odreši kot pomlad ter se na slikovit način loteva tem ljubezni, prijaznosti, nesebičnosti in tudi smrti. …CELOTEN ZAPIS…

    Roald Dahl – VDV

    Letos septembra je bila stoletnica rojstva Roalda Dahla. Ta izjemni pisatelj, ki je oboževal čokolado in je vedno pisal na rumeni papir, je obvezen kompanjon knjižnih polic. Založba Sanje pa je zato, ker je v kina prišel Spielbergov film po Dahlovi predlogi (in ker Dahla nikoli ni dovolj), ponatisnila VDV-ja – Velikega dobrodušnega velikana – z novo čudovito naslovnico.

    Mario Vargas Llosa – Prikriti junak

    Poglavja, ki tečejo kot namazana, so prevetrena in dovolj odprta, da je v njih mogoče najti različne bistvene prvine, ki kar kličejo k razpravi in premoščajo zemljepisne razdalje. Med drugim se dotakne problematike ustoličene moške (oziroma očetovske) vloge in servilnosti žensk ter perečega vprašanja vzgoje, ki je še zlasti v teh časih prostih rok, prirojenih pravic in čezmernega udobja izjemno pereča tema. …CELOTEN ZAPIS…

    Anthony Doerr – Vsa ta nevidna svetloba

    Knjiga, ki s svojo žlahtno in domačno pripovednostjo uroči. In ne spusti. Kot zakotna knjigarna, v kateri se takoj počutimo doma in v kateri se v kotu najde knjiga, ki oživi, ko razklenemo njene platnice. (Podarim angleško ali slovensko izdajo.) …CELOTEN ZAPIS…

    Paolo Giordano – Črnina in srebro

    Čudovito grenka zgodba o ljubezni in družini. Ter o izgubi človeka, v kateri se izgubijo vsi. …CELOTEN ZAPIS…

    David Nicholls – Midva

    Vsi, ki so se z veseljem – in pristno žalostjo, tisto, ki se porodi, ko liki oživijo in ti zašepetajo zgodbo neusojenih let – potopili v strani Enega dneva, tudi tokrat ne bodo razočarani, saj se je Nicholls na domiseln način lotil portreta družine, ki ni uniformen organizem, ampak skupek različnih posameznikov, ki zahtevajo svoj prostor, spoštovanje in potrditev. Knjiga, ki je bila uvrščena na širši seznam za nagrado man booker. …CELOTEN ZAPIS…

    Goran Vojnović – Figa

    Figo je treba prebrati. Če nič drugega, že zato, ker v teh hitrih časih potrebujemo zgodbe o odnosih, ki terjajo upočasnitev ritma, da bi se lahko videli in razumeli. Figa je dovršeno delo. …CELOTEN ZAPIS…

    Mojca Kumerdej – Kronosova žetev

    Mojca Kumerdej je napisala izvrsten zgodovinski roman, ki se s filozofskega gledišča loti vprašanja smisla in od bralca terja precej miselnih skokov v notranjost. Kljub svoji obilnosti ne dolgočasi in z mojstrskimi jezikovnimi bravurami očara, uči in zabava. Knjiga, ki je ne gre spregledati. …CELOTEN ZAPIS…

    Joyce Carol Oates – Pikov fant

    Gre za pošastno tesnobno novelo, s katero Joyce Carol Oates znova dokazuje, kako zlahka prehaja med žanri, kako le na pogled preprosto zabrede v drobovje literature in obenem podaja roko širši publiki. …CELOTEN ZAPIS…

    Alexandra Oliva – Poslednja

    Poslednja je zelo dobro spisana postapokaliptična zgodba, ki vleče vzporednice z McCarthyjevo Cesto in Bachmanovo (oziroma Kingovo) novelo The Running Man. Na vznemirljiv, zabaven in hkrati zelo resen način obravnava vprašanje resničnosti in njenega upogibanja. Koliko časa se zanašamo na tisto, kar nam kažejo in dopovedujejo drugi, in kdaj zaupamo tistemu, kar vidimo na lastne oči? …CELOTEN ZAPIS…

    Marco Missiroli – Opolzkosti v zasebnosti

    Narobe bi bilo, če bi roman italijanskega pisatelja Marca Missirolija označili za erotičnega. V Opolzkosti v zasebnosti je veliko spolnosti. Tiste mladostniško okorne, tipajoče eksplozivne, trofejne izpraznjujoče, voajersko mejne, ljubezensko čutne, obsesivno posesivne. Toda v prvi vrsti je to odličen roman o odraščanju. …CELOTEN ZAPIS…

    Elena Ferrante – Genialna prijateljica

    Lani nas je navdušila z Dnevi zavrženosti, letos je tu prevod prve knjige neapeljskega cikla. Brez dvoma velika uspešnica.

     

  • Poletno branje

    Izraz poletno branje je zame nehvaležen izraz, saj namiguje na nekaj lahkotnega, neobremenjenega, nekaj, kar poskrbi ali celo zahteva, da se izklopiš in prepustiš nedolžnemu sanjarjenju, v katerem polikaš svoje miselne vijuge, da ne ločiš več konca od kraja. Ne. Poletno branje je zame od nekdaj branje, ki se bistveno ne razlikuje od čtiva drugih dni. Še več. Običajno na priobalne kamenčke, s katerimi marsikateri drugi obtežuje vsakodnevne brisače, in na osamljene vršace, kjer mi družbo delajo samo kavke, odnesem nekoliko zahtevnejše čtivo. Na teh krajih imam več časa, da se umirim in lahko vase spravim tisto, kar v naglici delovnih težje prežvečim.

    Kar pa seveda ne pomeni, da nimam s seboj tudi knjig za zabavo. Dober žanr vedno sede.

    Tu je torej moje poletno branje, branje za vse čase.

    Aldous Huxley: Krasni novi svet

    V srednji šoli sem bil nekoliko len in sem bil večinoma osredotočen na druge stvari, samo na branje ne, tako da zdaj poskušam nadoknaditi za tisti izgubljeni čas in ob poplavi novosti berem tudi klasike. Pred nekaj tedni sem med drugim znova prebral Gospo Bovary. Madona, mi je šla na živce. Emma, ne knjiga.

    Marion Zimmer Bradley: The Mists of Avalon

    Kralj Artur! Drugega skoraj ni treba zapisati, mogoče samo še to, da gre za tisočstransko, na gosto napisano sago, ki potrebuje svoj čas. To je ena tistih knjig, pri katerih se je vredno pregristi čez prvih sto strani, ki so kot nekakšen predgovor v običajnih knjigah. Če radi berete o kralju Arturju in ste Tolkienov pristaš (jaz nisem), lahko posežete tudi po njegovi knjigi The Fall of Arthur.

    Sebastian Fitzek: Drobec

    Žanr. Psihološki triler, za vse ljubitelje preobratov, ki jih v tej knjigi ne manjka. Prebereš hitro.

    Goran Vojnović: Figa

    Vsi jo hvalijo, kar mi sicer ne pove veliko, ampak po nekaj prebranih straneh imam občutek, da je ne hvalijo zaman. Te knjige se zelo veselim.

    Harper Lee: Pojdi, postavi stražarja

    Obvezno čtivo za vse, ki ste uživali v brezčasni klasiki Če ubiješ oponašalca. Zame delo in užitek (najboljša kombinacija), saj se bom 19. avgusta v okviru Knjižnice pod krošnjami o teh knjigah in avtorici pogovarjal s prevajalko Polono Glavan, ki je izvrstno prevedla obe knjigi.

    Stephen King: Finders Keepers

    Kingu dam po nekaterih novejših polomijah novo priložnost, saj gre za kriminalni roman. Kriminalke so moj najljubši žanr (in grozljivke, seveda).

    Jasmin B. Frelih: Na/pol

    Mladi pisatelj je dobitnik evropske nagrade za književnost. Tudi te knjige se zelo veselim.

    Umberto Eco: Nulta številka

    Dokaj kratka knjiga za pisatelja Ecovega kova. Aktualna zgodba o družbi.

    Roald Dahl: VDV

    Velikega dobrodušnega velikana še nisem prebral in zdaj, ko je v naših kinematografih Spielbergov film in pri založbi Sanje tudi pripravljajo novo izdajo, je pravi čas zato. Dahl za vsak trenutek.

     

    Omenim naj še knjigi Davida Nichollsa, En dan in Midva, ki sta tudi knjigi za te čase. Čase, ko se je treba ustaviti in pogledati okoli sebe.

    Kakorkoli že, kjerkoli že ste in s komerkoli se držite za roko, želim vam prijetno branje. V komentarjih mi lahko zaupate tudi, kaj berete vi in morda mi bo uspelo na seznam vključiti tudi kakšen vaš predlog.

     

  • Knjige

    Zadnjič mi je v naročje padla knjiga. Prav nič metaforično. Z ostro konico se je, potem ko se je odrinila s police, odbila od moje glave in pristala na nogah. Na črnem ozadju platnice se je kot zlovešča monaliza vame zastrmel klovn. Saj veste, tisti iz kanalizacije, ki z ošpičenimi zobmi nakazuje, da rad žre otroke, in se, če je sila, spremeni v velikanskega jamskega pajka. Pod lobanjo, razbolelo od nenadnega srečanja z literarnim projektilom, so mi začele lebdeti misli. Tu spodaj vedno lebdijo. In se jim pridružim.

    Vstal sem in knjigo položil nazaj na polico k njenim družicam. Ta polica je nekaj posebnega. V vsej svoji naglici jo dandanes, kljub temu da mi je ves čas na očeh, poredko opazim. Je polica spominov. Na njej so knjige, oblečene v prozorno plastiko.

    Nekoč, tega bo že kakšnih petindvajset let, sem knjige – tiste najcenejše, ki so o trdih platnicah lahko samo sanjale – ovijal. Ni bilo pomembno, da je samolepilni material stal skoraj toliko kot knjige. Bili so novi časi, ko sem odkril posebno svobodo in se je v meni nekaj odklenilo. Začel se je bolj oseben in intimen odnos s knjigami, ko sem začenjal verjeti, da imam knjige v oblasti jaz, in ne one mene.

    Babica je živela blizu srednje šole, na katero sem hodil, zato sem bil pogosto pri njej. Bil je eden tistih dni, ki so s svojo neizgovorljivo svinčenostjo ves čas na robu nekega dogodka, ko naključne kaplje prekinejo metronomski ritem korakov. Čeprav je imela babica izjemno mamljive in predvsem neizčrpne zaloge piva, je bil obisk kratek. V centru mesta, na poti proti domu, sem moral še nekaj kupiti za šolo, zato sem jo samo pozdravil. Pri odhodu mi je med vrati v roke potisnila nekaj bankovcev in že sem bil na avtobusu. S trdno valuto v žepu me ni prav nič motilo, da sem v razmajanem vozilu na drva kot koščeni dolgin izgubljal tla pod nogami. Toda kdo bi si v tistem trenutku mislil, da bo šel denar za nekaj čisto drugega kot običajno.

    V mestu sem izstopil pri glavni tržnici in šel čez cesto, pri Dnevnikovi stavbi, v knjigarno. Ne spomnim se več, kaj sem kupil, vem pa, da se je zunaj ulilo, zato mi ni preostalo drugega, kot da se v zadregi, z rokami, ki se niso sproščeno počutile ne v žepih ne na bokih, sprehodim med policami. Nekaj časa sem kot največji poznavalec kimal naslovom, ki sem jih ošinil, potem pa sem jo zagledal. Bila je ogabno cenene rožnate barve. Stephen King, Gerald’s Game. Majhna, kričala je po pozornosti. Naključje je hotelo, da sem prejšnji dan v časopisu prebral intervju s pisateljem. To je bil očitno moj znak, moj rosebud, moja številka 23, moje Tisto. Ko sem roman vzel v roke, sem storil nekaj do takrat nepredstavljivega. Nos sem potisnil med strani in poduhal. Že naslednjo sekundo sem se panično zravnal, kot smrkavec, ki v trafiki na skrivaj gleda revijo za odrasle in ga zaloti vsega vajena prodajalka. Toda ko sem pogledal levo in desno, me ni nihče gledal izpod obrvi, nihče mi ni žugal. Zato sem poduhal še enkrat. In še enkrat. Dokler mi roka ni segla v žep. Iz njega sem izvlekel babičino papirnato potico, se odkašljal in blagajničarki rekel: Še tole, prosim.

    In tako je prva kupljena knjiga pristala na polici. Sprva je samevala med šaro, ki se je tam nabirala še iz časov, ko sem na omari zlagal prazne pločevinke in iz revije Bravo trgal plakate, nato pa se je začela polniti. Na začetku je bilo preprosto. Bil sem neizbirčen, nestrpen, živahen in predvsem lačen. Lakomen sveta, ki se mi je odprl. Nisem imel samo ene knjigarne, skakal sem iz ene v drugo, vse na eni poti. Ko sem oplenil tisto pri tržnici, sem zavil še na Čopovo, v pritličje Nebotičnika, na Bavarski dvor, v stavbo Kazine, na Mestni trg, kjer ni ostal neopažen niti antikvariat. In pa Konzorcij. Zlasti Konzorcij, prav poseben dom, ki je dišal po gledaliških zavesah, razmočenih jutrih, ki napovedujejo ogledane ljubezni, veliki skupnosti, v kateri si lahko brez zadržkov sam. To je bilo zavetje, kjer sem spoznal, kako malo sem poznal. Razdrobljen sem bil po vseh tistih naslovnicah in straneh, zato sem se sklenil, da se poiščem.

    Ko sem sčasoma ujel ritem in nisem več nerodno tipal po literarni sobi, ko so v tem prostoru že sproščeno sedeli in kramljali Koontz, Twain, Dickey, Swift, Crichton, Kureishi, Doyle, Bukowski, Chaucer, Benchley, Matheson, Poe, Straub, Fitzgerald, Stoker, Wilbur Smith in Martin Cruz Smith, Shelley, Beckett, Cornwell, Clarke, Wordsworth, Bradbury, Salinger, Wilde, ko sem si želel oddahniti od petega branja Škrlatnega znamenja zapored, ko se mi je vrtelo od interpretiranja nešteto opomb pod Shakespearovimi vrsticami, sem se vedno zatekel h Kingu. Kralju, ki ga imajo nekateri za trivialnega norčka, meni pa je dal izjemno popotnico. Vedno znova me je sprejel v svoje naročje in mi pokazal, da pod vsemi tistimi vampirji, vesoljci, pošastmi leži nekaj bolj temeljnega. Naučil me je zaznavati tisto, česar ni videti na prvi pogled. Premamil me je z zanimivo zgodbo in nakazal tisto, kar še bo. Tisto, kar moram še odkriti, spoznati. Zgodba ni pomembna. Zgodba se pozabi.

    Knjiga ni samo branje. Je tudi pričakovanje.

    Zgodbe vedno obvisijo v zraku toliko časa, da se prefiltrirajo v občutke, ki zrastejo na izkušnjah, resničnih doživljanjih, težavah, medosebnih odnosih.

    Knjige zame večinoma niso sredstvo, s katerim se učim. So poligon, na katerem odkrivam vse, kar sem se naučil, ponotranjil, in to na straneh tudi potrjujem. Sam pri sebi. S črkami in stavki utrjujem vse, kar vame pronica v življenju, knjige pa so kontrolni seznam, ogledalo, ki je enkrat zloščeno, drugič zapackano, pogosto počeno. Zato ima pretirana načitanost, durhmaršovska sla po neselektivnem vsrkavanju knjig lahko negativne posledice, ko vzpostavimo umetno vzvišenost v svetu, ki nas še ni dovolj navdušil, potrl, zlomil, vznemiril, razstavil in našel.

    Bolj kot se oddaljujem od tiste prve kričeče rožnate naslove, bolj so knjige zame to je res in ne toliko to bi lahko bilo res. Nagovarjajo tisto, kar v meni že leži, kar v hitrici življenja nekam založim in zaklenem. Besede pa so ključ. In ko te besede odklenejo skrivne predale in skrinje, opravijo svoje delo, zgodba se razstavi na različne barve, na toplino in hlad. In prav zato ima ena in ista knjiga prožne razsežnosti, da me na moji poti enkrat zasvoji, drugič odbije, spet tretjič nasmeji in naposled jo upokojim z mislijo, da mi je bila ob strani kot pravi prijatelj, ki ni v bližini zato, da bi mi stalno ugajal, in potrpežljivo razume, da časovna distanca ni ignoranca.

    Knjiga zori s tabo. In ti z njo. Dolgo časa lahko prespi na polici, toda potem ti znova pade na glavo. Če te nasmeji, kot te je nasmejala pred dvajsetimi leti, če te objame popolnoma enako kot pred mnogo leti, potem življenje ni opravilo svoje vloge.

    Prebral sem ogromno knjig, pa se nimam za razgledanega. Za kaj takega moram še malo živeti.

     

    Slika: Urška Kozak

  • Knjižne peripetije – Dnevi zavrženosti – Elena Ferrante

    20. januarja 2015 ob 18 h sem se v Konzorciju o eksplozivni knjigi Ferrantejeve pogovarjal z zanimivimi gosti: Veroniko Podgoršek, Sašo Einsiedler in Antišo Korljanom. Čeprav je tematika knjige precej temačna, je bil pogovor – kot vedno – sproščen in prijeten.

     

    Več o tem lahko preberete tu:

    Konzorcij.

    Mladinska knjiga.

    Moje razmišljanje o knjigi pa si lahko preberete na tej povezavi.

     

    Vabljeni!

     

     

     

     

  • Branje 2016

     

    • Anthony Doerr: All the Light We Cannot See

    Zgodba, ki se odvija med drugo svetovno vojno. Pulitzerjeva nagrada za književnost leta 2015. V slovenskem prevodu izide z naslovom Svetloba, ki je ne vidimo.

     

    • Marion Zimmer Bradley: The Mists of Avalon

    Arturijanske legende skozi oči ženskih likov, zaradi česar knjigo obravnavajo kot eno izvirnejših in bolj čustvenih različic znane zgodbe. Asimov je rekel, da tako izjemne arturijanske sage še ni bral. Po knjigi so posneli tudi serijo. Gre za precej zajetno knjigo, zato bo počakala na poletje.

     

    • Karl Ove Knausgaard: Moj boj 1 in 2

    V slovenščini je že izšel prvi del te izpovedne sage v šestih delih, v letu 2016 izide tudi drugi del. Knjiga je dvignila veliko prahu, zakaj je tako, pa se bomo med drugim tudi pogovarjali na Knjižnih peripetijah februarja v Konzorciju.

     

    • Robert Galbraith: Career of Evil

    Letos smo dobili že tretjo kriminalko J. K. Rowling o slavnem detektivu Cormoranu Striku, v slovenščini jo bomo v prevodu Kariera zla dobili enkrat spomladi. Zagotovljena zabava!

     

    • Kamel Daoud: Primer Meursault

    Prvenec alžirskega novinarja, roman, ki je usodno povezan s Camusovim Tujcem, zato je pametno prebrati tudi ta klasični eksistencialistični roman.

     

    • Boštjan Istenič: Piton na kolesu

    Pisateljski prvenec novinarja in namestnika odgovornega urednika Nedeljskega dnevnika, mešanica humorja in akcije! Romanov slovenskih avtorjev se vedno veselim, težko pričakujem tudi knjigo Boštjana Gorenca, ki bo izšla v naslednjem letu. Mimogrede, pri isti založbi (Ocean) je izšla tudi čudovita knjiga Čudo, ki jo priporočam vsem.

     

    • Harper Lee: Go Set a Watchman

    Nadaljevanje kultnega romana Če ubiješ oponašalca (letos smo ga dobili z novim prevodom) gre obvezno na seznam branja. In zelo verjetno bo tudi na Knjižnih peripetijah. Prevod dobimo tudi v slovenščini, in sicer z naslovom Pojdi, postavi stražarja (naslov izhaja iz svetega pisma).

     

    • Ransom Riggs: Miss Peregrine’s Home for Peculiar Children

    Prvi del te fantazijske grozljivke naslednje leto izide tudi pri nas (založba Sanje).

     

    • Kristian Novak: Črna mati zemla

    Roman so mi priporočili na več koncih, tako da se ga že veselim.

     

    • Angela Carter: The Bloody Chamber and other stories

    Zbirka desetih kratkih zgodb, v katerih se prepletajo fantastika, magični realizem, pravljični svetovi in erotika.

     

    • Muriel Barbery: Življenje vilinov

    Avtorica pri Slovencih izjemno dobro sprejete knjige Eleganca ježa nam bo postregla s prvo knjigo (druga menda izide leta 2017), ki pa se giblje v bolj fantazijskih vodah. Pisateljica bo jeseni 2016 obiskala tudi Slovenijo.

     

    • Oscar Wilde: Sebični velikan

    Naslednje pri založbi Sanje izide ta pravljica, ki je del zbirke štirih zgodb Srečni princ in druge zgodbe. Vse štiri sem prebral že davno nazaj in ker Wilda ni nikoli dovolj, bom zgodbo prebral še v slovenščini.

     

    • Lars Saabye Christensen: Beatli

    Prebral jo bom že zaradi tega, ker bomo na Knjižnih peripetijah razpravljali o delno tematsko sorodnem Mojem boju, poleg tega zelo rad berem romane o odraščanju (meni še vedno najljubša t. i. coming of age zgodba je novela The Body Stephena Kinga, ki je dobila izjemno filmsko enačico Stand By Me).

     

    • David Mitchell: Slade House

    Mitchell me je osvojil s svojim Atlasom oblakov (Cloud Atlas), tako da je njegova najnovejša knjiga absolutno na seznamu.

     

    • Stendhal: Rdeče in črno

    Te klasike še nisem prebral in zdaj, ko jo bomo dobili v novem prevodu, bo ravno pravi čas za to.

     

    • Adam Sisman: John Le Carré: The Biography

    Besede so odveč. Obvezno branje.

     

    • John Le Carré: Call fort he Dead

    Njegov prvi roman, v katerem se predstavi agent George Smiley.

     

    • Zoran Knežević: Dvoživke umirajo dvakrat

    Ta zbirka kratkih zgodb me očitajoče gleda že vse od izida. Letos sem namenjen, da jo prediham. Verjamem, da je odlična.

     

    • M. Coetzee: Življenje in časi Michaela K.

    Coetzee mi ne gre iz glave še iz časov, ko sem prebral njegovo Sramoto, za katero je prejel Bookerjevo nagrado. Coetzee, dobitnik Nobelove nagrade leta 2003, je za Življenje in čase Michaela K. prav tako prejel Bookerjevo nagrado.

     

    • Alexandra Oliva: The Last One

    V slovenskem prevodu (Poslednja) dobimo tudi to knjigo, ki jo imenujejo kot Igro lakote za odrasle. Zveni obetavno, poleg tega je zame dovolj, da jo vzamem v roke, že to, da jo je pohvalil Justin Cronin, ki je napisal izjemno sago The Passage, ki jo tudi priporočam.

     

    Knjiga, ki se je v naslednjem letu najbolj veselim:

    ***Jana Vagner: Pandemija***

    Ko sem izvedel, da bomo dobili prevod tega dela, sem navdušeno zastrigel z ušesi. Knjigo primerjajo z McCarthyjevo Cesto (eden mojih najljubših romanov) in grozljivkami Stephena Kinga. Knjiga je bila nominirana za več nagrad, pisateljica je že napisala nadaljevanje, snemajo pa tudi že TV-serijo. Skratka, zame knjiga leta!

    ——-

    To je kratki in nikakor še ne popolni seznam mojih branj v letu 2016. Nekaj teh knjig bom vključil tudi v Knjižne peripetije, o tistih, ki se me bodo še posebej dotaknile, pa bom tudi pisal. Brez dvoma bodo na seznamu tudi moderni klasiki Cankarjeve založbe – letos so mi v spominu ostali trije: Dnevi zavrženosti, Švindler, špijonka in človek z bombo ter Srce parajoče delo neizmerne globine. (V teh zadnjih dneh tega leta sem se lotil tudi Laurusa Jevgenija Vodolazkina, vendar sem jo po tretjini odložil. Kazalo je dobro, potem pa sem izgubil zanimanje. Če jo je kdo prebral, naj mi zaupa, ali se splača potruditi, glede na to, da je bil roman nominiran za kopico nagrad.)

    Na rezervnem seznamu starih grehov imam še med drugim Murakamijevo trilogijo 1Q84, Metro 2033 Glukhovskega in Follettov Rob večnosti, tretji del zgodovinske sage 20. stoletja.

    O tem, katere druge prevode bomo še dobili naslednje leto, pa več pozneje.

    Berite z mano!

     

     

  • Knjige – 2015

    Letošnje leto je bilo iz bralnega vidika precej bogato in kakovostno, saj sem zaradi predčasno izgubljenega zanimanja – ker je bila zgodba pusta, razvlečena, neživljenjska, samopašna, zlizana ali pa preprosto nisem bil v pravem razpoloženju, da bi se me dotaknila – odložil samo kakšne tri, štiri knjige. Nekoč je bilo to, da bi bolj ali manj domišljijski svet pisatelja oziroma pisateljice zapustil pred zadnjo piko, zame popolnoma nesprejemljivo. Danes to naredim brez težav. Preveč je dobrih knjig, premalo časa. Leto 2016 bo še pestrejše. Moj bralni seznam za naslednje leto je že skoraj zapolnjen.

    Za izjemne bralske priložnosti se moram predvsem zahvaliti slovenskim založbam, ki so letos poskrbele, da sem bil deležen res pestrega nabora knjig. Mladinska knjiga (in s tem tudi Cankarjeva založba) praznuje 70 let in je med drugim poskrbela za serijo sedmih jubilejnih izdaj – Muco copatarico, Butalce, Piko Nogavičko, Medvede in medvedke, Zlobčevo Ljubezen, Martina Krpana in Pesmi štirih. Založba Sanje je prestopila prag polnoletnosti in je v 18-ih letih obstoja izdala več kot 300 izjemno zanimivih knjig. Založba UMCo, ki se najbolj domače počuti v neleposlovnih vodah, je letos med drugim izdala izjemno Zgodbo človeškega telesa in Groszovo Iskanje izgubljenega človeka.

    Ker se bližajo prazniki, želim nekaj tega deliti tudi z vami. Spodaj so vse knjige, o katerih sem letos pisal, in eno od njih bom podaril nekomu od vas. Odprite to povezavo, všečkajte objavo in jo delite na svojem zidu ter napišite, katero od spodnjih knjig bi imeli.

    Srečneža izžrebam v petek, 25. decembra.

     

    Lovke – Jelka Ovaska

    Omenjeni roman ne bo postal klasika, verjamem pa, da bo popestril marsikateri večer pod odejo in z vročo čokolado pri roki. Ali pa prenekateri sončni dan ob poletni obali.

    Minimalizem, živeti s smislom – Joshua Fields Millburn, Ryan Nicodemus

    Ena redkih materialnih stvari, ki s kopičenjem ne izgubi vrednosti in od katere lahko – če se ji posvetiš – odneseš veliko več, kot vanjo vložiš, je knjiga. Tudi ta.

    Popolna akustika – Daria Bignardi

    V obdobju, ko nas preplavljajo glasni šumi, ki motijo našo komunikacijo, ovirajo medosebne stike in nas skušnjavsko odvračajo drug od drugega, je izjemno pomembno, da svoja notranja glasbila uglasimo z ljudmi, ki iščejo vez z nami in si želijo samo tega, da bi videli njihove skrbi, veselje, bolečino, strahove in dvome. Samo tako – z uigranim orkestrom – lahko dosežemo popolno akustiko.

    Tirza – Arnon Grunberg

    To ni zgodba nobenega od nas. In to je zgodba vseh nas. Zgodba, katere besede ostajajo z nami. In hranijo zveri v nas.

    Gulag – zgodovina sovjetskih taborišč – Anne Applebaum

    Te knjige nisem napisala zato, »da se to ne bi več ponovilo«, kakor pravi običajni kliše. To knjigo sem napisala zato, ker se bo skoraj zagotovo spet zgodilo. — Anne Applebaum

    Mr Gwyn – Alessandro Baricco

    Predstavljajte si, da se sprehajate po precej praznih svetovih, v katerih ste sami. Ta hladen svet pa preplavlja topla svetloba. Nekaj vas muči, iščete stik s človekom, pa ga ne najdete. Želite oditi, vendar se ne premaknete, ker vam prijajo topli žarki. Izjemno berljiva postmodernistična skrivnostna zgodba, ki se bere, kot da bi jo sanjali. Česa takega še niste brali.

    Lica kot češnje – Nataša Konc Lorenzutti

    O smrti in življenju je treba govoriti. In brati. Smrt ni tabu. Smrt je z nami. Neločljivo povezana. Vedno je bila in vedno bo. Smrt je življenje. In je ljubezen. Ne branimo se je. In ne branimo se branja.

    Če ostanem – Gayle Forman

    Smrt ni nekaj tako tragičnega, da se ustavi svet. Smrt je nekaj, kar nas bogati. Čeprav z žalostjo v srcu. Okolje, ki nas obdaja, ni enoznačno in ko se tega zavedamo, lahko nekaj pridodamo.

    Divja – Cheryl Strayed

    Knjiga za vse pustolovce, ljubitelje narave in vse tiste, ki si včasih tako močno želimo oddahniti od dirke, ki ji rečemo življenje. Poletno branje, ki je prijetno tudi pozimi. Knjiga, ki pomaga, da se zganeš. Rešitev, takšna ali drugačna, ne bo prišla sama od sebe, če si jo bomo samo želeli.

    Leon in Louise – Alex Capus

    Ko boste razmišljali, kaj spraviti v torbo, ne oklevajte. Tu sta Léon in Louise. Vzemite ju s sabo na svojo pot. In onadva vam bosta pokazala svojo. Ta pot je dolga, vendar mine izjemno hitro. Morda celo na mah.

    Koprnjenje – Natsume Soseki

    Preprosto napisan roman je vse prej kot preprost. Je dragulj, ki se sveti že zelo dolgo. Prebija časovne in zemljepisne ovire, saj kljub besedam, skovanim v nekem drugem, oddaljenem času, govori univerzalni jezik, ki se hrani pod košato krošnjo drevesa življenja. Napaja se iz potoka srca. Srca, ki se zliva v koprnenje.

    Srce parajoče delo neizmerne globine – Dave Eggers

    Hipsterski roman iz predhipsterskih časov, s katerim se lahko pod roko odpraviš v priljubljeni lokal in se z njim pohvališ.

    Sviloprejka – Robert Galbraith

    Klasični kriminalni roman, tako imenovana whodunnit detektivka, pri kateri ne boste opazili, da vas je opeklo sonce, da ste zamudili poročila ob sedmih ali da vam vztrajni komar na vratu pije kri. Ugotovili pa boste dvoje: da je nekaj ur minilo kot nekaj minut in da je Rowling znova napisala uspešnico.

    Ne premikaj se – Margaret Mazzantini

    Gre za tipični sodobni italijanski roman v slogu Popolne akustike in tudi Samotnosti praštevil, ki s provokativnim nasmeškom in mrzličnimi kremplji razodeva tiste skrite kotičke, ki jih običajno prekrivamo z debelimi sloji všečnih potez in pričakovanih dejanj. Aktualna zgodba, ki ni niti malo banalna, nam na izjemno boleč način sporoča, da so poti do srca vedno zavite, nevarne in mukotrpne.

    Švindler, špijonka in človek z bombo – Alex Capus

    Njegove zgodbe so ljubezen, tudi če ne gre za ljubezenska srečanja. Ljubezen do bližnjega, do naključnega tujca, do brezmejne in čiste znanosti, glasbe, samostojnega življenja, umetnosti. Zlasti umetnosti. Duh časa, ki je ujet v grajske sobane Capusove domišljije, je duh, za katerega ogled se splača plačati vstopnino.

    Večerja – Herman Koch

    Knjiga, ki je briljantna v svoji trpkosti, roman, ki bi ga preprosto moral prebrati vsak, ki ga muči vprašanje družinske sreče. Sreče, ki vsak sleherni trenutek, ko je zavita v lahko vnetljivo vato, izgine v dimu lažnih pričakovanj in nespremenjenega, zatečenega stanja, ki ga vzdržuješ v upanju, da se ti ne bo treba ukvarjati s težavami. In jih preprosto pometeš pod preprogo. Kot moderno odgovorni starš. Toda prav v takih pogojih te težave zasujejo kot nenadni plaz.

    V imenu otroka – Ian McEwan

    Knjiga je kratka in neposredna. Brez odvečnega moraliziranja in bralca zgrabi že na začetnih straneh. Kot vse odlične pripovedi. Je zgodba, ki bi bila brez težav lahko zgodba vsakega od nas. Zlasti tistih, ki se tako samozadostno in vase zaverovano valjajo po večletnih odnosih.

    Kaj pa vidva čakata?! – Suzana Zagorc

    Izpovedne zgodbe, kot je ta, nam v podivjanem svetu, v katerem je ena največjih vrlin hitrost, razkrijejo, da je treba življenje spoštovati v vseh svojih oblikah in da se čisto vsega ne da načrtovati.

    Hiše in drugi prosti spisi – Jure Jakob

    Prebereš jo lahko hipoma ali počasi, kot zadnji masleni piškot v škatli, ko se prepustiš trenutkom, ki so tukaj in zdaj, hkrati pa te obdaja domačni plašč preteklosti, za katerega veš, da bo sčasoma sicer zbledel, vendar ne bo nikoli šel iz mode.

    Bogovi brez ljudi – Hari Kunzru

    Knjiga za intuicijo ter občutke, ki vzklijejo na tleh sodobnega sveta. Mojstrsko delo.

    Dekle na vlaku – Paula Hawkins

    Vsi ljubitelji žanra bodo prišli na svoj račun, saj zgodba vleče in se bere hitro.

    Dnevi zavrženosti – Elena Ferrante

    Mala zgodba, usodno ujeta v velikem delu.

    Krvni bratje – Ernst Haffner

    Haffner z neolepšanim slogom, ki avtentično poseže tudi v pogovorni jezik, odstira težke zavese preteklosti in nam omogoča realistični vpogled v obdobje, za katerega se zdi, da bo takšen ostal za vedno. Siv, neprizanesljiv, omejen. Pa vendar v jedru te navidezne brezizhodnosti klije seme upanja, ki današnjemu bralcu sporoča, da je vedno pot. Če se le potrudimo drug za drugega.

    Stoner – John Williams

    Čeprav je knjiga po številu strani relativno kratkega diha, pa se z zadnjo prebrano besedo ne moreš otresti veličastnega občutka, da si v enem samem zanosu prehodil dolgo pot človeka, ki se je vse od mladih nog po svojih najboljših močeh poskušal spraviti z razočaranji, se trudil vzpostaviti ravnovesje z odločnimi kompromisi, pomiriti s svojo vestjo in predvsem odkriti, v katerem kotičku utripa njegovo srce.

     

     

  • Peripetije na poti 5 – Medvedi in medvedki (Ciciban), Bratovščina sinjega galeba

    Zdravo, na vrsti so nove Peripetije na poti, tokrat nekaj o antologiji Medvedi in medvedki ob 70. obletnici Cicibana in še čisto sveži (ter novi) izdaji Bratovščine sinjega galeba.

    Slednjo knjigo tudi podarim. Poglejte si filmček in odgovorite na dokaj preprosto vprašanje (komentirate lahko tudi tukaj). Srečneža izžrebam v petek, 11. 9. 2015.

     


     
     

  • Peripetije na poti 4 – The Last Rung on the Ladder

    Današnje Peripetije so nekoliko drugačne, saj predstavim zgodbo Stephena Kinga, ki NI grozljivka. Aktualna in večna. O zgodbi sem že pisal. Tokrat sem povezal še z branjem knjig.